četrtek, 29.4.2010
Tako pravijo Zasavci, ko se na Kum vzpenjajo iz Trbovelj, Hrastnika ali iz Radeč. To so kraji, ki ležijo na zelo nizki nadmorski višini, zato je treba na le 1.220 m visoki Kum opraviti kar preko 1.000 m vzpona. Dober zalogaj, kajne!
Zimzelenčki smo si malo skrajšali tak vzpon in smo se zapeljali do prijetne hribovske vasice Dobovec, ki nas je očarala z urejenostjo in ocvetličenostjo ter s lepimi razgledi proti Mrzlici, Partizanskemu vrhu, Gozdniku, pa tudi proti najvišjemu dimniku v Evropi, saj meri kar 360 m v višino.
Leta 1976 so ga zgradili ob TE Trbovlje z namenom, da bi izboljšali okoljske razmere, še posebej vplive žveplovega dioksida v zasavski dolini. Kot zanimivost naj omenim, da ob močnejšem vetru dimnik zgoraj niha za kar 60 cm! Kum, najvišji vrh Posavskega hribovja, ki se vzpenja med dolinama reke Save in Sopote, nas je že kar nekaj časa pritegoval, a nam je vreme nagajalo. To pot se je vse sešlo po naši volji. Sicer je bil to 27. april, ko je tudi vrhniški pohod, a takrat, ko smo načrtovali, nismo veliko razmišljali, zato je bilo treba pohod izpeljati po načrtih.
Z Dobovca smo krenili proti manjšemu smučarskemu središču Lontovž in naprej po gozdni poti proti vrhu. Kjer je vikendaško naselje, nas je ustavil domačin in zapletli smo se v prijeten pogovor, a nam se je mudilo dalje.
Kmalu je močno zadišalo po čemažu, saj so pobočja čisto zelena, nato se je začel širiti sladek medeni vonj.
Pod še golimi bukvami cveti na milijone čvrstih petelinčkov roza viola in bele barve, po katerih brenčijo številni čmrlji in srkajo med. Da je rastlinsko razkošje še večje, poskrbijo številni močni šopi kronc ali velikega zvončka, ki so že v odcvetanju. Kar omamljeni od tolike lepote smo se zastrmeli v siv tujek v naravi – TV stolp, ki je nakazoval, da smo blizu našega cilja.
Kum ima dva vrhova, na enem je stolp, kjer je bila do leta1961 cerkev sv. Jošta, na drugem pa prijazna planinska koča in zanimiva romarska cerkev sv. Neže s samostojno stoječim zvonikom. O nastanku cerkve govori več legend in ena od njih omenja tudi prebivalce Kostanjevice na Krki, ki še zdaj prihajajo na Kum in vsakih sedem let preoblečejo svetnico v nova oblačila.
Če pa se malo zamislimo v tiste čase, ko so tako mogočno cerkev gradili tlačani in ko ni bilo ceste, kot je danes, koliko gorja, trpljenja in gorečnosti so premogli ti ubogi trpini. Romarji z vseh vetrov so jo v preteklosti množično obiskovali.
Z vrha Kuma je lep razgled na sever proti Pohorju, na jug proti Gorjancem, na jugozahod proti Snežniku in na severozahod proti Julijcem in Kamniško-Savinjskim Alpam. Niso pripovedi o tako imenovanih »turistih«, ki so prihajali na Kum zaradi razgledov že pred več stoletji, iz trte zvite. Danes so to pohodniki in planinci, ki uživajo v lepi okolici in krasnih razgledih in ne nazadnje v družbi prijaznih ljudi v koči. Domačini, ki imajo v revirjih slab zrak, pa so sploh navajeni, da vsaj enkrat na teden izdihajo vso črnino iz pljuč, zato so stalni obiskovalci Kuma – »dolenjskega Triglava«.
Kumsko pogorje pa je tudi znano rastišče mnogih zavarovanih in ogroženih rastlinskih vrst. »Dolenjski Triglav« nas je očaral z vsemi svojimi lepotami in posebnostmi.
Zapis: Elica Brelih
Foto: Janez Cerk