sreda, 25.11.2009

Ko smo se tretji torek v novembru Sončki, pohodniki DU Vrhnika peljali proti Gorenjski, smo se veselili pogleda na Kamniške Alpe, osvetljene od jutranjega sonca. Spet se nam je obetal lep dan.

Iz Selc nas je avtobus  odpeljal do odcepa za vasico Zabrekve, visoko nad Selško dolino. Od tu smo se napotili na bližnjo vzpetino, na kateri stoji na 943 m nadmorske višine cerkvica Sv. Mohorja. Vrh obrašča gozd, zato smo se po širni okolici razgledali s travnatega slemena pod vrhom. Za Lubnikom se je dvigovala siva oblačna gmota, Gorenjska pa se je kopala v soncu. S Sv. Mohorja, kjer je bila najvišja točka našega pohoda, smo se napotili proti Podlubniku, 574 metrov nižje. Naš cilj je bilo prehoditi razgibano sleme Križnogorskega hribovja, v razdalji preko 15 km od začetka do konca poti.

Med vasicama Bezovnica in Čepulje smo hodili večji del po strmih, gozdnatih dolomitnih  pobočjih. Do pravih razgledov smo prišli šele južneje od Čepulj, na 824 m visoki Planici. Tu stoji nova cerkev Sv. Gabrijela, kajti prvotna cerkev s freskami Jerneja iz Loke je bila med 2. svetovno vojno porušena. Med spustom proti Križni gori smo uživali razgled na sončno Sorško polje in se ozirali na Lubnik, katerega smo obiskali pred kratkim.

Najlepši razgled nas je pričakal pri cerkvi Sv. Križa na koncu odprtega, travnatega slemena.  Medtem, ko so se Kamniške Alpe in Karavanke skrile za oblaki, nas je iz daljave pozdravljal zasneženi Triglav. Poznogotska cerkev Sv. Križa na Križni gori je umetnostni spomenik, poznana zaradi srednjeveških fresk o življenju Sv. Urha in Sv. Korbinijana in štirih zlatih oltarjih. Mi si notranjosti nismo ogledali, priganjal nas je že čas in odhiteli smo preko zaselka Cavrn v dolino. V Podlubniku nas je pobral avtobus, ki je zaradi zastojev na cesti potreboval do Vrhnike skoraj dve uri in smo se domov vrnili v trdi temi.

Besedilo: Sonja Zalar Bizjak
Fotografija: Tatjana Rodošek