nedelja, 21.6.2009

Pohodniki Društva upokojencev Vrhnika, združeni v skupini Sončki, smo bili z letošnjo pomladjo zelo zadovoljni. Lepo vreme nam je naklonilo nekaj lepih izletov, ki smo jih kronali z obiskom Čavna. Tako imenujemo južni rob Trnovskega gozda, ki se dviga nad Vipavsko dolino preko tisočdvesto metrov visoko.

Kljub vročemu dnevu v nižinah, nam je bilo v zavetju gozda  in na odprtem, travnatem robu planote zelo prijetno. Poleg obsežnega razgleda nas je navduševalo cvetje, po katerem je Čaven zelo poznan. Tu je stičišče treh pokrajinski enot – primorskega,  dinarskega in alpskega sveta,  ki je vsak prispeval nekaj rastlin. V času našega obiska so najbolj razkošne cvetove ponujale brstične lilije, v travi pa so nas presenetile celo planike, ki jih na tako majhni nadmorski višini nismo pričakovali.

Povzpeli smo se na najvišjo točko južnega roba planote, na 1.237 metrov visoki Kucelj, ki slovi po enkratnem razgledu in zanimivi flori v okolici. Vzeli smo si dovolj časa za razgledovanje in občudovanje cvetja, nato pa nadaljevali pot proti gozdarski koči na Selovcu. V njeni okolici je znamenito nahajališče fosilnih koral iz jure, ki gradijo apnenčasto skalovje. Kljub izropanosti nahajališča, smo našli skalo iz samih ostankov koral, ki pričajo o nekem davnem morju, v katerem so nastali skladi apnenca Trnovskega gozda.

Naš mali avtobus nas je odpeljal po gozdni cesti nazaj k planinski koči na Čavnu, od koder smo se peš spustili na Predmejo in zaključili polletno sezono pohodov po slovenskih gorah. V jeseni se spet vidimo, polni načrtov in pričakovanj.

Besedilo. Sonja Zalar Bizjak
Fotografija: Sonja Repnik