četrtek, 5.1.2017

Vsak pohodni torek je za nas dan, ko napolnimo svoje fizične in energijske moči – ne glede na vreme in letni čas. Zaupanje, ki ga imamo v naše vodnike naravna vsako naše jutro v dan, ki ga pričakujemo z velikim veseljem, saj je pregovorna skodelica kave že obredna, opis področja naših pohodnih ciljev v avtobusu pa slikovit in sproščujoč; na sami pohodni poti začutimo sožitje z naravo in nemalokrat se zasliši vzdih: Poglej, kako lepo je – kako lepa je ta naša dežela!

Oboje bomo osvojili

Tokrat je bila naša izhodiščna točka Pivka, občina z nekaj manj kot 6 tisoč prebivalci in z neizmerno lepo okolico prostranih zelenih gozdov, kjer imajo svoj življenjski prostor velike zveri: medved, volk in ris ter skrivnostno in nepredvidljivo kraško pokrajino z rastlinskimi in živalskimi vrstami, ki so drugod že izginile ali pa so ogrožene. Raziskovalci so našteli 182 vrst rastlin, 211 vrst hroščev, 106 vrst metuljev in 133 vrst ptic. Občina Pivka ima največ jezer v Sloveniji, ki pa jih največkrat sploh ni – presihajoča jezera, kar 17 jih je! Kadar se razbesnijo podzemne vode, sta največja med njimi Palško in Petelinjsko jezero. Tudi obe reki, Pivka in Reka, oživita v deževnem obdobju, sicer pa se spokojno pripravljata na dolgo pot: Pivka proti Ljubljanici (še prej Unica) in Črnemu morju, Reka pa v Jadransko morje!  Ali sta tako radovedni ali pa tako sprti med sabo, da gresta vsaka svojo pot?!

Minirani ostanki mogočnega betonskega velikana

Ne, narava je uravnovesila to razvodje kraškega ozemlja – te svetovne znamenitosti, ki se jo Pivčani, njihovi župani in odgovorni v občinskih službah zavedajo, spoštujejo in si prizadevajo, da pokažejo vsem, kako izjemne naravne danosti imajo in kako lepa, geografsko razgibana in bogata naravnih vrednot in lepot je njihova pokrajina in z njo –  naša Slovenija.   Več kot polovica občine Pivka leži na območju Nature 2000; to je evropsko omrežje posebnih varstvenih območij, ki so jih določile države članice Evropske unije. Njen glavni cilj je ohraniti biotsko raznovrstnost za prihodnje rodove! Tako od leta 2014 deluje Krajinski park Pivška presihajoča jezera in v okviru le-tega Ekomuzej Pivških presihajočih jezer, ki predstavlja zgodbo o vodi na kraškem predelu Zgornje Pivke. Tudi vojaške zgodovine se ne sramujejo, saj se zavedajo pomembne strateške lege skozi čas; v svoji vojaški dediščini so prepoznali velik razvojni potencial in dobro uredili Park vojaške zgodovine na območju starih italijanskih kasarn in Krožno pot vojaške zgodovine po rapalski meji na hribu Primož (718 m) in na hribu Šilentabor (751 m) ter Muzej vojaške zgodovine Pivka.

Naš najvišji vrh se že bliža

Mi smo se odločili za vzpon na Primož, ki je del štiriurne Krožne poti vojaške zgodovine, ki gre še do Šilentabra in vasi Narin, kjer gojijo izvrsten česen tudi za prodajo in mislim, da je tako dober in poznan, kot tisti iz Rezije. Na vrhu Primoža smo se sprehodili po krožni poti ob ostankih vojaških utrdb. Pot na Primož nas je vodila prek travnikov in po gozdu, večinoma po nekdanji vojaški cesti, ob kateri je bilo tudi več informativnih tabel.

V vasi Šilentabor

Razdeljeni v dve skupini, ena po poti brez večjih vzponov in s počasnejšim korakom ter druga z običajnim korakom, pod vodstvom Elice in Milana, smo koračili po tej lepi deželi in uživali.

Vsi smo osvojili vrh

Kdor pride na Pivško, ne sme izpustiti ene najlepših razglednih točk – to je hrib Šilentabor (751 m), ki je v času turških vpadov odigral pomembno obrambno vlogo.  Z vrha se odpre pogled na Zgornjo Pivko z Javorniškim in Snežniškim pogorjem, na Košansko dolino z Vremščico, 1027 m, v ozadju, na Nanos, v jasnem vremenu pa se vidi vse do Triglava.

Še obvezno žigosanje in gremo v dolino

Ko smo zrli v lepem jasnem vremenu v čarobno pokrajino pod sabo in v daljavo, je kulturni kaleidoskop izoblikoval v daljavi tudi Krpanovo Sv. Trojico in nedaleč pod nami grad Kalec, kjer je bival in deloval Miroslav Vilhar, slovenski skladatelj, pesnik, dramatik, politik in časnikar; njegova ustvarjalnost je ostala aktualna še danes in živi v številnih zborovskih pesmih, od katerih je ena najlepših domoljubna – Lipa zelenela je …
Tisto soboto pred našim pohodom sem pohajkovala po Nazorjevi ulici v Ljubljani; v tem delu mesta so prodajalne in lokali večinoma stalnica, sem in tja je kakšna sprememba. Tokrat sem opazila trgovinico z otroškimi izdelki in na pročelju prodajnega pulta velik napis z rdečimi črkami: DOMOVINA.

Skupinska pred mirovniškim tankom v Muzeju vojaške zgodovine

Upam, da se je začelo …

Zapis: Marta Rijavec, Slike: Milan Jerman, Joža Miklavčič