četrtek, 2.11.2017

Tokrat Barjani smo jo ubrali na obalo,
ker najlepše vreme tam je kazalo.
V jutro pričakal nas je Strunjan,
še zaspan, a že z soncem obsijan.
Brž krenili v tlakovani smo klanec,
da takoj minil je spanec,
od kapelce do cerkve Marijinega prikazovanja,
šlo je brez godrnanja.
Tu sledil je ogled muzeja,
še nas mučila ni žeja.
Potem krenili do kamnitega križa,
ki varuje mornarje, ko je kriza.
S klifa razgled je bil ta prav,
se vidlo širno morje in naš Triglav.
Res čudovit je ta svet,
lahko biti je poet.
E6 nas vodila je čez soline,
čez Pacug do Fiese,
pa Pirana in Portoroža,
tu porjavela nam je že koža.
In prispeli do Istranke “Parenzana”,
nekoč železna cesta bila speljana,
zdaj pa pešci in kolesarji,
na tej so vladarji.
Ko odštela deseta je milja,
prišli vsi zdravi smo do cilja.
Ta zopet je Strunjan,
nič več zaspan, a še vedno z soncem obsijan.
Za zaključek pa še malica “jota z vratovino”,
res imeli smo se fino.
Pa še lepo se posladkali,
ker Mileno in Andreja smo praznovali.

Ko smo zapustili Vrhniko se nam je ponujal takle sončni vzhod

Ob obeležju na vrhu rtiča Ronek

Letošnja dobra oljčna letina

Je kaj trden most?

Pri sv. Juriju

Takole nas je ujel, stane pod Tartinijevo dirigentsko paličico

Nasvidenje Piran

Prihod iz tunela na strunjansko stran

Spesnil: Marjan Nicoletti
Fotografije: Stane Kržmanc in Andrej Verbič