sreda, 15.2.2017
Sončki smo zaradi novozapadlega snega prestavili pohod na Valvazorjev dom in se odpravili na Primorsko, kjer smo obiskali Supotski slap v Šavrinskem gričevju.
Veselih src in polni pričakovanj smo se zjutraj odpeljali proti zahodu. Avtomobilska nesreča na avtocesti nas je usmerila na staro cesto. Obvoz je bil poplačan, ko nas je pričakal čudovit prizor jutranjega sonca nad poplavljenim Planinskim poljem. Ostali smo brez besed zaradi velike količine vode, ki je prekrivala polje. Zapustili smo Planino, sonček pa nam je pomahal in zaželel lep dan.
V Šmarju nad Koprom smo zapustili avtobus, si oprtali nahrbtnike in čas je bil, da se razgibamo. Po E 6 smo se napotili proti Pomjanu, kraju, kjer so snemali priljubljeno serijo Usodno vino. Ker je naš član Jože praznoval »senijorski« jubilej, sta nas z vedno nasmejano ženo Ivanko presenetila in pogostila s sveže pečenimi belokranjskimi dobrotami.
Krožna pot k Supotskem slapu nas je vodila po kamnini, ki je značilno za te kraje. To je fliš, ki je za vodo nepropusten in ga poleg različno debelih plasti peščenjaka sestavljata še lapor in glinovci. To smo kmalu občutili, ker je bil del poti razmočen in blaten. Tudi potok Supot, običajno skoraj brez vode, je bil tokrat zelo vodnat. Ker je bil zaradi velike količine vode težko prehoden, so nas iz zagate rešili naši vrli možje, ki so za svoje »Sončice« poiskali izhod v sili.
Vzpon nazaj proti Pomjanu smo nadaljevali mimo domačije Rak, po nekoliko strmejši poti, a zato bolj suhi. Ob poti smo šli mimo kamnitih podpornih zidov iz peščenjaka, visokih tudi do 2m. Šavrinsko gričevje je bogata z rastlinjem vseh vrst, vendar smo sredi februarja lahko videli le zelenje divjih špargljev in bodeče lobodike.
Za konec smo šli še na rob Pomjanskega hriba, kjer je lepa razgledna točka. Tukaj se nam je razprostrl čudovit razgled na Koprski in Tržaški zaliv. Vidljivost je dopuščala, da smo lahko prešteli ladje, ki so čakale za vstop v tržaško luko.
Po pohodu smo si zaslužili tudi dobro kosilo, ki nas je čakalo v gostilni Pri treh lovcih. Pripravili so nam juho, značilno za te kraje – bobiče s pršutom in klobaso, ter domačim kruhom. Kosilo je bilo dobro, ljudje pa zelo gostoljubni.
Ko smo si nabrali novih moči, se spočili in okrepčali, smo pot z avtobusom nadaljevali proti domu. Bil je nadvse lep izlet, poln novih spoznanj in pozitivnega razpoloženja.
Fotografije s pohoda vrhniških Sončkov v Šavrinsko gričevje
Ko smo prispeli v Šmarje, smo lahko občudovali zasnežene gore nad morjem.
Panorama gručaste vasi Pomjan na slemenu Pomjanskega hriba in gruča Sončkov.
Usmerjale so nas rdeče – modre črte in srček, znak Poti za srce in dušo.
Ob poti stoji tudi pastirska hiška, ki je nekoč nudila skromno zavetje domačinom.
»A to je pa Supotski slap?«
Prehod preko struge potoka Supot je bil bolj moker kot po navadi.
Ruševine kmetije Rak in zaraščanje Šavrinskega gričevja – realnost današnjega časa.
V grmovju so vzbudile pozornost rdeče jagode bodeče lobodike.
Na robu Pomjana je razgledišče s pogledom na Koper in …
… na Babiče, Marezige in druge vasi Šavrinskega gričevja, na Kraški rob in Slavnik