Na pragu ga imamo, pa ga ne poznamo v celoti. Vsi Vrhničani vedo za Močilnik in Retovje, da pa sodita v povirje Ljubljanice tudi izviri Bistre in Ljubije pa ni vsem znano. In da imamo dve Ljubljanici.  Veliko Ljubljanico, ki izvira v Retovju in Malo Ljubljanico iz Močilnika, ki se združita v reko Ljubljanico, znano tudi kot reka sedmih imen. Izvirov, ki tvorijo povirje Ljubljanice je veliko, njihovo število je odvisno od nivoja podtalnice, ki jih napaja. Višja je, več je izvirov, v suši pa mnogi presahnejo. Kar spomnimo se sušnega poletja 2022, ko smo se po suhi strugi lahko sprehodili do Malega in Velikega okenca. In od kod priteče vsa voda, ki vre na dan v širši okolici Vrhnike? Kraško zaledje izvirov Ljubljanice je obsežno, zajema del Snežniškega pogorja, Javornike, Bloke, Cerkniško polje, Pivško kotlino, del Hrušice in zaledje Notranjskega podolja.

Sončki smo si najprej ogledali tri izvire Bistre, ki vrejo na površje med pobočjem in cesto Vrhnika – Borovnica. Sem pritekajo v glavnem podzemne vode iz požiralnikov na dnu Cerkniškega jezera. Iz Bistre  smo šli po markirani gozdni stezi do Verda, kjer smo prišli na območje štirih  izvirov Ljubije. Najvišje ležeča Gradarjev in Smukov izvir sta periodična izvira, pogosto suha, tokrat  sta imela oba dovolj vode. V Retovju smo izpustili obe Okenci, ker zaradi visoke vode nista bila dostopna, smo pa obhodili Močilnik po stezi nad stenami, ki obkrožajo to zatrepno dolino. Mimo spomenika na Drči smo se spustili navzdol in si ogledali še izvire v Močilniku. Za konec smo še pogledali na Grogarjev dol, ki se je spremenil v presihajoče jezero. Voda v vse te izvire priteka s Planinskega polja, kjer ponika Unica. Kožuhov izvir, ki je začetek Hribskega potoka smo izpustili, ker smo si ga ogledali na enem prejšnjih pohodov. Bil je lep in zanimiv pohod za zaključek leta na domačem pragu.

Besedilo: Sonja Zalar Bizjak

Fotografije: Danica Kos, Sonja Zalar Bizjak