Dva dni za Zimzelenimi, 16.11. smo Divaški kras obiskali tudi Svizci. Vreme nam je bilo bolj naklonjeno, jutro je bilo sončno, vendar hladno s slano v okolici Logatca. Prehodili smo isto pot kot Zimzeleni, ki so jo opisali v svojem prispevku o tem pohodu. Nekaj več pozornosti smo posvetili pečini Triglavci, skalnem spodmolu, kjer so v preteklosti častili plodnost in rodovitnost polj. Na skali pod skalnatim obokom je lepa škavnica, v katero so spomladi nasuli semena in ko so vzklila, so jih raztrosili po poljih. Spotoma smo utrjevali poznavanje drevesnih vrst. V jesensko obarvanem kraškem gozdu smo opazovali tri različne vrste hrastov – gradna, cera in puhastega hrasta ali puhavca., veliko je bilo tudi navadnega gabra, pa rdečega drena, bradavičaste trdoleske… Večina pohodnikov je prvič slišala, da je vsem znana akacija v resnici navadna robinija (Ribinia pseudoacacia), drevo je doma iz Severne Amerike. Spustili smo se tudi v globoko in veliko vrtačo Gorenjski Radvanj, kjer pa prevladuje gaber in se vrnili na pot, ki nas je pripeljala nazaj do skalnatega roba udornice Risnik, kjer se je naš pohod zaključil.
Besedilo in fotografije: Sonja Zalar Bizjak
- Med hojo po robu udornice Risnik so pogledi uhajali k prepadnemu skalovju
- Svizci na razgledni točki
- Pogled na prepadne stene Risnika, v ozadju stavbe Divače
- Suhozidi se podirajo, preraščajo jih mahovi in grmovje
- Hrast graden ima zelo značilno razpokano lubje.
- Ponekod je gozd poln apnenčastega skalovja
- Pečina Triglavca je spodmol na dnu globoke vrtače
- Franci se je moral prepričati, da je v škavnici res voda
- Slikovita okolica Triglavce
- Hrast cer ima do 4 cm dolge želode in kapice prekrite z nitastimi luskami
- Na dnu vrtače Gorenjski Radvanj prevladuje gabrovje














