IVANKI SLUGA – V SPOMIN

 

Na pragu pomladi letošnjega leta se je v petinsedemdesetem letu starosti
poslovila Ivanka Sluga, naša podpredsednica Društva upokojencev Vrhnika, članica
Upravnega odbora, predsednica Komisije za izlete in družabna srečanja in članica
pohodne skupine Zimzeleni, predvsem pa oseba, ki je veliko svojega prostega časa
namenila organizaciji tistih aktivnosti, ki so članstvu DUV nudile razvedrilo in
koristne dejavnosti za telo in duha: na ekskurzijah smo spoznavali kraje in njihove
posebnosti po Sloveniji, na večdnevnih izletih pa lepote zamejstva in zanimive
pokrajine nekdanje skupne države; nepozabni so spomini na srečanja, polna
vedrine, na izletih z družabnim zaključkom ob praznovanjih slovenskih običajev in
na dopustovanja na Malem Lošinju. Njena ljubljena pokrajina pa je bil Kras in
naprej Primorska, kjer je poznala zaselke na idiličnih vzpetinah in zavzeto razlagala
pravljično lepo panoramo tega dela slovenske zemlje.
Ivanka se je včlanila v DUV na začetku leta 2003 in se že naslednje leto vključila v
tedanjo pohodno skupino in bila aktivna pri pripravi predlogov glede imena
skupine – Zimzeleni, za ta predlog je bila takoj večina. Leta so tekla in Ivanka,
mlada upokojenka, je bila pripravljena za upokojensko srenjo narediti nekaj več,
kot biti samo udeleženka skupine. Na Občnem zboru DUV leta 2011 je bila
izvoljena v Upravni odbor z namenom, da deluje in vodi Komisijo za izlete in
družabna srečanja, od leta 2015 dalje pa je bila podpredsednica DUV. Več kot
desetletje je odgovorno in premišljeno pripravljala in izpeljevala celoletne
programe ekskurzij, izletov in družabnih srečanj; sodelovala je z Zdravstveno
komisijo in večkrat popeljala PS Zimzeleni po Krasu, če smo imeli zadrege z
vodnikom. Ivanka je delovala na področju, kjer je težko ustreči vsem navadam,
potrebam in željam ljudi; njena potrpežljivost, razsodnost, natančnost in obzirnost
ter spoštovanje posameznika so bili vir dobrega počutja udeležencev in zagotovilo
uspešnosti organizacije.
Zimzeleni smo vedeli tudi za nekatere njene hobije: več let je bila članica Društva
rejcev malih živali in bila tudi tam aktivna organizatorka razstav in dogodkov v
okviru tega društva. S hvaležnostjo pa se jo spominjajo vsi, s katerimi je delila
pridelke in semena s svojega vrta in njive v Blatni Brezovici; tudi sodelavke v

Ščetinarni IUV, za katere je pripravljala tradicionalna letna upokojenska srečanja in
izlete, bodo pogrešale njeno zavzetost , da jih je povezovala v obdobju starosti, ko
si imajo ob obujanju spominov na čvetoče obdobje IUV marsikaj povedati. Bila je
tudi rekreativna kolesarka; skupaj z možem Vinkom, z znanci in s prijatelji je
prekolesarila bližnje in daljne kraje naše Slovenije.
Ivanka je izhajala iz družine, ki je živela skromno in delovno – za preživetje, kot
večina delavskih družin po vojni. Ko si je z Vinkom ustvarila svojo družino, je
negovala spoštovanje, ljubezen in povezanost. Svoji ožji in širši družini je bila
vedno v oporo in polna blagohotnega razumevanja.
Ko se je dvajsetletna slutnja prevesila v spoznanje, je zbrala vso svojo trdnost in
tolažila svoje najbližje; mi smo ob novici o njenem slovesu osupnili in obnemeli. V
srcu se je bomo hvaležno spominjali, na Društvu upokojencev Vrhnika kot na naših
pohodih, in v mozaiku delovanja Društva bo ostal spomin na Ivanko Sluga svetel in
dragocen.
Minljivost in pojemanje energije, ki se zmanjšuje kot plamen, ki slednjič dogori, je
božji princip Univerzuma in tedaj – na nebu se samo utrne zvezda, žari in sveti
naprej!
Marta Rijavec, v imenu Društva upokojencev Vrhnika

Vrhnika, 9.3.2024