Na dogovorjeni dan za obisk Hiše narave in kolišča Morostig na Igu se je obetal zelo vroč dan, zato smo prilagodili obisk danim razmeram. Najprej kolišče, potem muzej v Hiši narave. Pričakal nas je vodnik Rok in s kvalitetno ter zanimivo razlago ves čas pritegoval našo pozornost. Na tematski poti do kolišča smo zvedeli marsikaj novega  o nastanku in razvoju Ljubljanskega barja, o pestrosti živalskih in rastlinskih vrst ter o življenjskih pogojih.  Lesen podest, na katerem smo odštevali stoletja in tisočletja  v preteklost nas je pripeljal do rekonstrukcije kolišča na bregu manjšega jezera.

 Koliščarji so bili prvi stalni prebivalci, ki so pričeli postavljati svoje koče na koleh na obrobju tedanjega jezera že 4500 let pred našim štetjem. Za lažjo predstavo  o načinu gradnje sta v kolišču dve nedokončani stavbi, ki prikazujeta leseno konstrukcijo, ostale tri pa imajo iz vej pletene stene zamazane z glino. V vsaki od treh koč je predstavljena po ena pomembna dejavnost tedanjih prebivalcev – lončarstvo, tkalstvo in vlivanje bakrenih predmetov. Seveda je razstavljenih še veliko drugih predmetov, ki obiskovalcu predstavijo bivalno okolje, orodje in orožje, način življenja in prehrano. Ne manjkata  tudi čoln deblak in izjemna iznajdba tistega časa – dvokolesni voz. 

Po ogledu kolišča smo se ob pogledu na širšo barjansko pokrajino in  na Krimsko pogorje vrnili na Ig, kjer stoji Hiša Morostig. Tu smo izvedeli marsikaj o zgodovini raziskovanja kolišč na Ljubljanskem barju in širše v Evropi. Do sedaj so pri nas  odkrili preko 40 kolišč  različnih starosti, tudi v neposredni okolici Verda. Na razstavi so skozi čas prikazane spremembe ojezeritve Ljubljanskega barja in pretvorbo v takšno pokrajino, kot je danes. Ob razstavljenih predmetih smo dobili vpogled v njihovo materialno kulturo in mogoče bo marsikdo vzel v roke knjigo Janeza Jalna Bobri in podoživel življenje koliščarjev. 

Besedilo: Sonja Zalar Bizjak

Foto: Janez Cerk