13 let pohodniške skupine Vandrovke (11. 3. 2021)

Spomladi, 11. 03. 2008, je v Društvu upokojencev Vrhnika nastala nova lažja pohodniška skupina VANDROVKE, ki bo raziskovala okolico Vrhnike z namenom, da se v skupini razgibavamo, bolje počutimo in družimo. Sestajati smo se začeli enkrat tedensko ob torkih in to drži še danes. To so lahki dve  urni pohodi. Prvi torek smo se podali do Štampetovega mostu. Vreme je bilo deževno, ampak ravno ta čas, ko smo hodile, ni deževalo. Udeleženih je bilo 7 pohodnic, pohod je vodila Vika Končan. Na vsakem pohodu pa je prišlo nekaj novih in kmalu je skupina štela več kot 20 udeležencev.

Ne glede na vremenske razmere se pridno udeležujemo pohodov. Na predlog Elice Brelih, predsednice DU Vrhnika, pa smo se z avtobusom odpeljali na prvi pohod izven Vrhnike, 22.09.2009. »Ti izleti so nagradni, ker tako vztrajno hodite vsak torek,« je dejala Elica. Prva pot nas je peljala na Pokljuko in zadovoljstvo je bilo veliko. Od takrat naprej redno enkrat mesečno hodimo po izbranih poteh po Sloveniji, če le vreme dopušča. Poti pa so prilagojene našim zmogljivostim. V 13 letih smo imeli preko 50 pohodov po naši lepi Sloveniji in preko 450 po okolici Vrhnike. Pohodi so skrbno načrtovani. Pot nas je vodila po Primorski, Gorenjski, Dolenjski, Zasavju, Istri in povsod je lepo. V letu 2012 smo  prvič naredili načrt daljših pohodov za  tekoče leto.

Vodniki, ki nas vodijo po Sloveniji, so izkušeni in polni znanja. Ko pa gremo po okolici Vrhnike, so izbrane vodnice izmed članic skupine. Ta pohodna skupina in vodniki so nam dali veliko lepih izletov, za katere se zahvaljujem v imenu cele skupine. Verjetno ne bi nikoli videli toliko lepega, kot smo v teh letih. Če omenim samo nekaj krajev: Zajamniki, Otlica z Otliškim oknom, Blejski vintger, Po Jurčičevi poti, Vremščica, Menina planina, Kosovelova pot,  Šija-Kofce, Mrzlica, Čelkov vrh, po poti Alme Karlin in poti ob morju : Izola, Piran, Portorož, Lucija, Strunjan. Na seznamu je zapisanih preko 40 pohodnic in 2 pohodnika, število udeleženih za pohode okoli Vrhnike pa se giblje od 16-23. Ko  gremo ven po Sloveniji, pa okoli 40. Smo vsi člani DU Vrhnika in člani Planinskega društva Vrhnika. Najstarejša članica je Nada Mole, ki jih bo letos dopolnila 90 let. Pohodnika Andrej in Marko sta zelo družabna. Tudi med poletnimi počitnicami korak ne zastane, vse se odvija bolj interno.

Poleg naše pohodniške skupine so še štiri skupine, ki imajo bolj zahtevne in daljše pohode,  to so: Zimzeleni, Sončki, Barjani in Svizci.

Vse o naših pohodih, doživetjih in o lepi naravi zapišemo in pošljemo prispevke in fotografije na spletno stran »Info seniorji«,  »Moja občina.si« in v »Naš časopis«. Tudi na Facebook-u objavljam. Povsod je zelo dober odziv.

Lepo je to, da naše tretje življenjsko obdobje popestrimo z našimi pohodnimi torki, s pestro naravo in druženjem. Do sedaj so se vse naše poti varno iztekle in naj bo tudi v bodoče tako. Le enkrat smo imele srečanje z nevihto. Ko smo se vračali z Mrzlice, nas je presenetila. Ko smo prišli do avtobusa, ki nam je prišel nasproti, je dež že ponehal, me pa smo bile mokre ko miške. Najprej smo se malo presenečeno gledali, nato pa se je vse sprevrglo v dobro voljo. Takrat smo se naučili, da se vedno nosijo s seboj rezervna oblačila in vsaj pelerina. Ko pa smo se vračali s Svetega Petra nad Begunjami, sem si zlomila gleženj. Šest tedenski mavec je vse pozdravil.

Moje fotografiranje se je začelo s tretjim pohodom, 25.03. 2008. Nastalo je mnogo fotografij, moji albumi in računalnik se polnijo in me spominjajo na lepe in nepozabne  dni. Fotografije po vsakem pohodu po Sloveniji razdelim med pohodnice. Skoraj vsaka  ima doma svoj album.

Prišlo je leto 2020 in ta nesrečna korona. Sestale smo se samo nekajkrat, izven Vrhnike pa nismo šle nikoli v tem času. Začelo se je leto 2021 in nič bolje ne kaže, druženja so prepovedana, a skupina nestrpno pričakuje izboljšanje stanja. Šele sedaj vemo, kako nam je bilo luštno.

Težko že čakamo, da se bo tole nesrečno stanje s korono umirilo, da se bomo lahko družili na pohodih in si pripovedovali, kako smo pogrešali drug drugega in naše pohodniške torke.

Besedilo in foto: Fani Šurca