Teh naših 70 let

 

Že daljnega leta 1950 je skupina 23 upokojencev začela razmišljati, da bi ustanovila društvo, ki bi združevalo upokojence pod okriljem Zveze sindikatov, kot je bilo takrat v navadi. Priprave so tekle vse do 10. junija 1951, ko se je zbralo 23 že organiziranih in 27 še neorganiziranih upokojencev na ustanovnem občnem zboru, kjer so izvolili vodstvo in za predsednika izbrali Janka Bogatca, ki je društvo vodil vse do leta 1964.

Prve prostore so imeli v Črnem orlu, a so jih morali kmalu zapustiti.

Prvi redni občni zbor je bil naslednje leto, 8. junija 1952, kjer je bilo navzočih že 108 članic in članov.

Glavne naloge odbora so v tistih časih  bile pridobiti čim več članstva, ki bo plačevalo članarino,   čim večje popuste pri nakupih železniških legitimacij za člane, izplačila  posmrtnin iz prostovoljnih prispevkov, zahteve  po   višjih pokojninah, začeli so z organizacijami izletov z vlakom, pisali prošnje za izplačilo dodatkov tistim z najnižjimi pokojninami, priskrbeli in dostavljali so premog,…

Večkrat so se morali seliti, zato so izkoristili leta 1963 priložnost, da kupijo staro, dotrajano stavbo, ki jo je prodajal Jože Kunstelj, da jo bodo počasi obnavljali in imeli svoje prostore. Za nakup so morali vzeti posojilo, kar 357  članov društva je prispevalo k nakupu in obnovi stavbe. Krajevna skupnost pa je odobrila zemljišče v širini enega metra za domom, za katerega so se odločili, da ga bodo preuredili v balinišče.

Janko Bogatec se je leta 1964, ko je društvo že imelo svoje prostore in svoj prapor, odpovedal kandidaturi za predsednika. Od takrat se je vodstvo menjavalo hitreje: Venceslav Poglajen, Franc Stržinar, Ivan Vidmar, Rudi Čamernik, Franc Širok, Janez Vidmar, Stane Kogovšek, Matija Turšič, Janez Pečar, Herman Bole.

Po letu 1981 je društvo imelo že 1026 članic in članov, organizirali so že po 5 izletov na leto, ustanovili balinarsko sekcijo, pričeli so s kolesarjenjem in peš hojo.

Od takrat pa vse do leta 2005 so se predsedniki in članice ter člani Upravnih odborov ukvarjali poleg drugih dejavnosti tudi z zbiranjem finančnih sredstev za popravljanje in  dograjevanje stavbe, posebno tistega dela, ki je bil dokupljen leta 1988.

V času, ko je bil predsednik društva Herman Bole, je bila dokončana adaptacija prostorov za bifejem in 14. decembra 2005 se je pisarna preselila v spodnje nove prostore. V tem času je bilo včlanjenih že 1505 članic in članov.

Ker pa zaradi bolezni Herman Bole ni mogel več opravljati funkcije predsednika, je pooblastil podpredsednico društva, Elico  (Gabrijelo) Brelih, da do izvolitve predsednika opravlja to vlogo.

V tem času se je zanimanje za pohodništvo tako povečalo, da so nastale tri skupine in sicer Zimzelenčki, Vandrovčki  in Svizci. Razmahnile so se tudi druge športne dejavnosti ( balinanje, pikado, ples, namizni tenis, plavanje…) in zaživele so različne delavnice. Ustanovljene so bile komisije, med katerimi so  bile najbolj delovne socialna, za kulturo, šport in za izlete. Leta 2007 je začel delovati projekt Starejši za starejše, istega leta je bil pridobljen tudi status humanitarnega društva,  2008 je bila ustanovljena še ena pohodniška skupina Sončki in leta 2013 skupina Barjani.

Leta 2007 je bil za predsednika izvoljen Tone Sluga, leta 2011 pa Elica Brelih, ki društvo vodi še sedaj.

Delovanje društva je zelo prepoznavno, saj deluje na socialnem, zdravstvenem, kulturnem, izobraževalnem, družabnem in športnem področju.

Društvo se povezuje z društvi, s sorodnimi organizacijami in zavodi  v občini, je del Območne zveze društev upokojencev Notranjske, ki sodi v Osrednjeslovensko pokrajino, nad vsemi pa je krovna zveza ZDUS. Zelo zgledno je tudi medgeneracijsko sodelovanje z obema osnovnima šolama in Glasbeno šolo, še posebno na kulturnem področju.

Kljub močno razvejani ponudbi dejavnosti pa število članstva počasi, a konstantno pada, ker se mlajši upokojenci  dolgo časa odločajo za vključitev.

Da danes društvo deluje v ustreznih lastnih  prostorih, gre zahvala vsem prejšnjim predsednikom, Upravnim odborom in članicam ter članom, ki so s plačevanjem članarine omogočali delovanje društva in urejanje stavbe. En velik HVALA pa tudi sedanjim  članicam in članom, prostovoljkam in prostovoljcem, ki soustvarjajo podobo delovnega in prepoznavnega društva.

Več o delovanju društva berite na zavihkih.

Kratek pregled pripravila Elica Brelih