28. maj 2026

Na zadnji pohod v mesecu maju nas je vodnik Jože Školc popeljal na pohod po poti treh gradov, ki smo ga pričeli v centru starega dela Škofje Loke. Po jutranji kavici smo se povzpeli do prvega, do Loškega gradu, ki je v celoti obnovljen in ohranjen. Mogočni grad stoji neposredno nad starim delom Škofje Loke, danes pa je v njegovih prostorih domuje muzej z več zbirkami.
Nadalje nas je pot vodila navkreber do naslednjega gradu oziroma do ruševin nekdanjega stolpa na Kranclju. Od gradu ni ostalo skoraj nič, a ruševine še danes pričajo o mogočnosti nekdanjega obrambnega gradu.
Z vrha smo se spustili na travnato planoto mimo kmetije in nadaljevali pot proti našemu tretjemu gradu. Dan je bil za ta dan v mesecu maju že zelo vroč, vendar je bila hoja v senci gozda prav prijetna. Ves čas nas je na poti vodila markacija v podobi srednjeveškega paža v obliki črnca, ki je sicer upodobljen tudi v grbu mesta Škofje Loke.

Na  kratko: Po legendi sta se škof in njegov služabnik med potovanjem skozi gozdove soočila z divjim medvedom in zamorec je stopil pred škofa, napel svoj lok in ubil medveda. V znak hvaležnosti za rešeno življenje je škof Abraham dal podobo svojega rešitelja v freisinški grb.
Med potjo nas je dohitela velika skupina osnovnošolskih otrok, s katero smo se nato srečali tudi na našem zadnjem gradu, starem gradu. Enako kot od prejšnjega gradu na Kranclju, so tudi od tega ostale samo ruševine, vendar pa tloris teh ruševin razkriva, da je bil nekoč, vse do usodnega potresa leta 1511, ko so grad opustili, to mogočen grad.
Od gradu smo se spustili v dolino in pri naselju Vincarje nadaljevali pohod nazaj v center Škofje Loke.
Glede na zgoraj opisano legendo o škofu, zamorcu in medvedu, nam je sedaj jasno, zakaj imajo pred znano slaščičarno Homan, ki jo vodita naš znani skakalec, Cene Prevc in njegova žena, skulpturo mogočnega medveda.
Še vožnja proti Vrhniki in zadovoljni, niti ne preveč utrujeni, smo lepo zaključili naš dan.

Besedilo in slike, Andrej Verbič

Film: Stane