Zimzelenčki iz Društva upokojencev Vrhnika smo se 13. janurja 2009 odpravili na prvi letošnji izlet. Že težko smo čakali na drugi torek v mesecu, ko bomo spet skupaj na pohodu, tokrat na zimskem.

V neznano je bilo kar znano, saj smo jo mahnili iskat sonca v Moravško dolino in na Limbarsko goro. Navdušeni smo se ozirali proti Limbarski gori, saj smo čutili, da se koplje v zimskem soncu.

Iz Soteske smo se podali v breg in bodrili našo pohodnico, ki ji je zaradi bolezni nekajkrat zmanjkovalo moči, volje pa sploh ne! Verjetno ji je misel na sonce tudi pomagala in vsa vesela je na vrhu za vse nas zavriskala, da se je razlegalo daleč proti Golčaju.

Že v zaselku Vodice nas je prijetno grelo in vleklo naprej mimo novih hiš, ki so zrasle, odkar nas tu gori ni bilo. Ko smo zapusti gozdno območje, se je po hribu lesketalo na tisoče snežnih kristalčkov. Razigrano smo jo ubrali po snegu do vrha, kjer nas je čakala odprta domačija Urankar, kjer so nam postregli z dobro obaro.

Znotraj in odzunaj smo se pogreli in se nato vračali po čisto  za pohodnike neznani poti proti Negastrnu, vasici na južnih obronkih griča. Veselo razpoloženje je še dvignil pohodnik Štefan iz Krašnje, ki je stresel nekaj kosmatih za našo popotnico in nam zaželel varno pot v dolino. Marsikomu beseda Negastrn kar ni šla z jezika in smejali smo se pripombi, le kako je nastalo tako ime kraja, da si ga je tako težko zapomniti. Vmes je nastalo še nekaj fotk, ki si jih lahko ogledate na spletni strani Zimzelenčkov.

Tudi o Drtijščici smo se nekaj novega naučili ali se spet spomnili.
Sonce je počasi zgubljalo svojo moč, ko smo prišli do avtobusa, kjer je naš dobri in skrbni Ivan poskrbel za že ogret avto.

»Kako lep zimski pohod smo imeli in kako smo uživali!« Tudi mnogo pozitivne energije z gore  okoli cerkve smo si nakopičili, še več pa od prijaznega sonca za oblačne dneve, ki so pred nami.

Elica Brelih, Foto: Vlado Nikolić