sobota, 6.6.2009

Za izlet smo si postavili dva cilja in sicer, spoznavati najsevernejši del hrvaške Istre z geografskega in kulturnega vidika, saj je bilo tu jedro hrvaškega glagoljaštva. Marsikdo od nas je bil prijetno presenečen, kako so Hrvatje ta  trdoživi del kulture znali zaščititi in ga primerno opremiti za oglede.

Naša prva postaja je bila Sočerga, od koder smo se povzpeli do cerkvice sv. Kvirina (410 m). Od tu smo lahko opazovali Učko, Šavrinska brda in  Čičarijo ter dolge doline ali vale, nam najbližja pa Sočerška vala. Posebna zanimivost strmih apnenčevih sten so Ušesa Istre, spodmoli ali vbokline, ki so nastale predvsem zaradi kemičnega delovanja vode. Že smo se znašli na osrednjem delu glagoljaštva. To so kraji Buzet, Roč in Hum.

Kdo so bili glagoljaši? Katoliški duhovniki, ki so opravljali bogoslužje v slovanskem jeziku in uporabljali pisavo glagolico, ki sta jo uvedla Ciril in Metod po letu 863. Glagoljaštvo se je tu obdržalo vse do 20. stoletja in je mnogo prispevalo za razvoj narodne zavesti. Zato je postavljenih na razdalji 7 km, od Roča do Huma, najmanjšega mesta na svet, kar 11 spominskih obeležij, imenovanih Aleja glagoljašev.

V mestecu Hum smo si ogledali tudi nekaj dragocenih glagoljaških grafitov iz 12. do 13. stoletja.

Seznanili pa smo se tudi s tem, da glagoljaštvo v Sloveniji ni pustilo tako močnih sledov, le nekaj grafitov po slovenskem delu Istre. Nazadnje smo si privoščili še pogled s Socerba proti Tržaškemu zalivu in v dolino Glinščice.

Zapis: Elica Brelih
Foto: Ivan Kalič