Prvega aprila je minilo leto dni našega druženja. V tem času so nas pohodniška doživetja povezala v prijetno druščino, ki se veseli vsakega novega podviga. Sedmega aprila smo se odpravili na Vače in od tam na Zasavsko Sv. Goro. Področje je arheološka Meka Slovenije, saj so tu pred sto leti izkopali številne najdbe železnodobne halštatske kulture. V Kleniku smo si ogledali veliko kopijo znamenite vaške situle, se spomnili njenega najditelja Grilca in vojvodinje Mechlenburške, ki je vodila izkopavanja.
Na Sv. Gori nam je prijazni župnik povedal marsikaj zanimivega in nam razkazal Marijino kapelo in cerkev. Počitek smo si privoščili na toplem soncu pred planinskim domom, nato pa se vrnili po isti poti nazaj. Pred Vačami nas je že zmagovalo za začetek aprila pretoplo sonce in pred njim smo se umaknili v cerkev na ogled božjega groba, okrašenega z raznobarvnim brušenim steklom. Obiskali smo tudi naravoslovno zanimivost, fosilno morsko obalo z okamenelimi morskimi organizmi. Za konec smo se zapeljali še v GEOSS, geometrično središče Slovenije. Pohod nas je obogatil za spoznanja o preteklosti človeške družbe in narave.
Naslednja dva pohoda sta bila bolj botanično obarvana. Sredi aprila smo na poti Po robu nad Vipavsko dolino med Colom in Otlico občudovali avriklje, ki so se razcvetali po skalovju in kar med travo. Z rumeno barvo cvetov je z njimi tekmoval gozdni šebenik, modri spomladanski svišč pa je poskrbel za barvni kontrast.
Z roba Trnovskega gozda smo se ozirali po Vipavski dolini in čez Kras proti morju. Za presenečenje so poskrbeli še štirje gamsi, ki so se pojavili na melišču. Ves čas hoje po odprtem robu nas je spremljala zmerna burja, ki smo jo vzeli kot del tega okolja.
Na koncu je pričelo deževati in mimo Otliškega okna, velike luknje v skalnem robu Trnovskega gozda, smo odhiteli proti bližnji vasi Otlica.
Na prvem majskem pohodu smo se zapeljali na Notranjsko, v vas Jurišče blizu Pivke. Od tu smo se najprej povzpeli do Belih sten nad vasjo, od koder je lep pogled na Kršičevec, preko tisoč metrov visoki vrh, naš cilj. Nanj smo se povzpeli po markirani poti preko kraških pašnikov in skozi svetel gozd črnega gabra, ki je komaj brstel. Med vzponom na vrh smo na vsakem koraku občudovali kraško floro. Na travnikih so cvetele narcise, gorski kosmatinci, avstrijski gadnjaki, tržaški svišči in grozdaste hrušice.
Na Kršičevcu na Notranjskem
V gozdu pa se je k cvetenju pripravljala neizmerna množica šmarnic, pomešana s potonikami in zlatim korenom. Na vrhu Kršičevca nas je v suhi travi pričakal rožnato cvetoč brezstebelni ušivec. Hladna burja nas je kmalu pregnala z vrha in vrnili smo se, očarani nad cvetano v Jurišče.
Besedilo: Sonja Zalar Bizjak
Fotografije: Sonja Repnik