nedelja, 17.5.2009

Spomladi, ko vsepovsod vse brsti in cveti, se je kar težko odločiti, kam v hribe. A, kamor koli greš, povsod je veliko presenečenj. Tako tudi na poti od Cola do Otlice, kjer zdaj množično cveti gozdni šebenik, v odcvetanju je avrikelj in clusijev svišč. Večni pa so kamni nenavadnih oblik, razjedeni od  davnega morja in dežja, žgočega poletnega sonca in strašne zimske burje. Vse to je Rob!

In ravno po tem Robu so se odpravili v  pravšnjem vremenu Zimzelenčki na svoj pohod. Ker traja pot kar debelih pet ur, so se razdelili v dve skupini in sicer eno, ki se je povzpela najprej na Kovk, nato pa nadaljevala čez Podrto goro do Otlice. To skupino je vodila naša vodička Sonja.

Druga skupina z Janezom in Jožetom pa se je odpravila z Otlice proti Podrti gori in se nato vrnila na izhodišče. Občudovali so Otliško okno, ker je tu gora votla, se seznanili z nastankom, po ljudski domišljiji pa je imel pri tem prste vmes tudi hudič. V Molkovi dolini pa je polžasto zavit kamnit zid, ki se končuje s stožcem iz kamna. Kdor ima premalo energije, naj obišče to vrtačo.

Vsi Zimzelenčki so jo obiskali.

Zapis: Elica Brelih
Foto: Janez Cerk