petek, 4.12.2009
Če bi komu dejala, da smo bili vrhniški Sončki 1. decembra na Rabotnici, bi se ta začudil: »Kje pa je to?« Če pa povem, da smo prehodili del Krasa, ki se dviguje nad dolino Branice med Štanjelom in Branikom, je že bolj jasno, kje smo bili. Spotoma smo se povzpeli na vrh Rabotnice, ki je s svojimi skromnimi 430 metri nadmorske višine res nizka, ne skopari pa z razgledom.
Naši pohodi niso samo hoja, smo radovedni in nas marsikaj zanima. Pohod smo pričeli v Štanjelu, kjer smo se kljub dežju zadržali celo uro. Najprej smo si ogledali muzejsko parno lokomotivo na železniški postaji, nato obiskali avstro-ogrsko vojaško pokopališče iz 1. svetovne vojne, na koncu pa še zgodovinsko mestece Štanjel, obdano z obrambni stolpi in obzidjem. Arhitekturi smo se posvetili ob ogledu Ferrarijevega vrta in vile nad njim ter se spomnili življenja in dela velikega arhitekta Maksa Fabijanija, ki je dal Štanjelu sedanji izgled. Arhitekturno izročilo Krasa smo doživeli ob ogledu Kraške hiše in med sprehodom po uličicah Štanjela. Prehodili smo tudi panoramsko pot pod srednjeveškim obzidjem in se veselili, da se deževni oblaki umikajo. Kot bi se dvigoval zastor v gledališču, tako se je odkrivala pokrajina okoli nas.
Okoli enajste ure smo zapustili Štanjel in se odpravili proti severozahodu, proti modrini neba, ki se nam je bližala od zahoda. Hodili smo po poljskih in gozdnih poteh ter šli mimo vasice Lukavec do širokega sedla med Golcem in Rabotnico. Najprej smo obiskali Golec, vrh nad gradom Rihemberk s širokim travnatim slemenom, od koder je lep razgled na dolino Branice in na grebene Vipavskih Brd. Južneje ležeča in nekoliko višja Rabotnica nam je postregla s še obsežnejšim razgledom. Julijske Alpe so sicer zakrivali oblaki, ne pa Trnovskega gozda in Nanosa, preko Krasa pa je pogled segel celo do morja.
Zadovoljni smo zapustili vrh in se po kraški gmajni mimo že osutih rujevih grmov spustili na kolovoz, ki nas je pripeljal do osamljene kmetije Grižnik. Po stezici, ki so jo prebivalci kmetije nekoč uporabljali za pot v Branik, smo se spustili v dolino.
Pohod smo zaključili v Braniku na kmetiji Pri Pirotovih, kjer so nam v hramu postregli s suho mesnatimi dobrotami, mladim sirom in domačo kapljico.
Besedilo: Sonja Zalar Bizjak
Fotografije: Sonja Repnik