četrtek, 25.3.2010
Napoved vremena za 23. marca 2010 je bila kisla, rahlo deževno da bo. Toda nič nas ni odvrnilo od namere, da se sprehodimo po mehki, blagi in prijazni dolenjski pokrajini.
Toda presenečenje! Ko smo se pripeljali skozi Krmelj do Šentjanža, je že kukalo, sicer še skozi koprenaste oblake, medlo sonce. Šentjanž je večja vas na vzhodnem delu Posavskega hribovja. Ima kar bogato zgodovino, saj ga prvi viri omenjajo že pred 700 leti. Območje je bilo poseljeno že od železne dobe dalje, kar pričajo arheološke izkopanine.
Še posebej so krajani Šentjanža ponosni na junaški boj Milana Majcna in Jančija Mevžlja v času druge sv. vojne na Murencah, kjer so jima postavili spomenik.
Šentjanž je dobro znan tudi pohodnikom, saj poteka ne preveč zahtevna Krekova pot po SV delu Šentjanškega gričevja, z izhodiščem v Šentjanžu. Pot, ki je dolga 22 km, je dobila ime po Janezu Evangelistu Kreku, ki je rad zahajal v ta del Dolenjske na oddih in prehodil vse vzpetine daleč naokoli. Prav on je imenoval to vas »PUŠLC DOLENJSKE«. Kar 43 »Zimzelenčkov » se je podalo po Krekovih poteh, najprej strmo proti zaselku Rovinje med zidanicami in vinogradi, kjer je doma cviček, do že omenjenih Murenc.
Tu so pogledi proti Mirnski dolini in Šentjažu prav zanimivi, a pot gre še navkreber, saj smo štartali na 344 m, Leskovec pa je na 721 m. Leskovec je idilična hribovska vasica, leta 2005 razglašena za najlepšo slovensko hribovsko vas, z izjemnimi razgledi proti Kumu, Gabrski gori, na reko Savo in hribe nad njo kot so Kozje, Lisca, Bohor…
Krekova pot se prav tu položi in spušča proti vasici Brunk (557 m), ki leži na slemenu med Šentjanžem in Savsko dolino. Pri gotski cerkvi sv. Treh kraljev na Brunku je spet izreden razgled od Gorjancev do Kopitnika, Maliča, Lisce…
Vsepovsod tod živijo delovni in veseli ljudje, ki vztrajajo v bregeh, tudi pri Skoporčevih, kjer so nam spekli ocvirkovco in postregli s kavico. Marsikdo se tudi kozarčka domačega cvička ni branil. Najstarejši gospodar, ki je pred nemškimi streli, ki so pokončali njegovo družino, skočil čez gank in pravočasno zbežal, je kljub letom ostal veseljak s harmoniko.
Takoj so zadonele ljudske, partizanske in nabožne skoraj ponarodele pesmi… Kar težko se je bilo posloviti, a Krekova pot je še dolga…
Preko Budne vasi, nato po precej opuščenih in zaraščenih gozdnih poteh ob grapi smo prispeli z drugega konca v Šentjanž in tako zaključili zanimivo , razgibano, a ne preveč naporno Krekovo pot.
Zapis: E. Brelih
Foto: J. Miklavčič