sobota, 28.11.2009

V poznem jesenskem času so Zasavci ravno pravšnji za pohode. Dolg greben le-teh obkroža tudi Savinjsko dolino. Prav tu se dvigata tisočaka Mrzlica in Gozdnik, ki je tudi simbol savinjske planinske poti. Njun sosed je Malič (935 m) in zaobljeni Šmohor (781 m).

Ko smo se Zimzelenčki peljali skozi Tremerje, smo lahko opazovali skalnato pobočje Maliča, ki se tu spusti prav do reke Savinje, ki je to verigo prerezala in se usmerila na jug do Save. V Laškem smo zavili v stransko dolino do Spodnje Rečice, od koder vodi vijugasta, a dobro speljana cesta prav do Planinskega doma na Šmohorju.

Po kratkem obisku koče smo nadaljevali peš, avtobus pa poslali v Hrastnik. Zahodno od doma, na vrhu Šmohorja stoji cerkvica sv. Mohorja, ki je bila prvič omenjena  leta 1.421. Notranjost so dopolnjevali v 16. in 17. stoletju, glavni oltar je iz 18. stoletja. Blizu cerkvice je jama, v kateri naj bi se po ljudskem izročilu skrival sv. Mohor, ko je potoval skozi te kraje. Izredne pozornosti pa so vredne tri velikanske lipe, katerih starost je ocenjena na okoli 300 do 400 let.

S Šmohorja je tudi izreden razgled na vzhod na Malič, na jugu se vlečejo Kopitnik, Gore, in najmogočnejši med njimi Kum. Pogled proti zahodu pa odstre Kal, Mrzlico in Gozdnik. Še pogled na sever, kjer se pogledi ustavijo na Savinjski dolini in Paškem Kozjaku ter Pohorju. Vse je obsijano s soncem, pod nogami šelesti suho rjavkasto listje…

Pot nadaljujemo po gozdnih poteh, kjer zaradi vlažnosti in kislih tal  raste jelka in marsikje borovničevje. Pri spomeniku padlemu kurirju se okrepimo z malico, požigosamo knjižice in nekatere  mika, da bi skočili še na Gozdnik, ker je tu ravno odcep. Ko pa so seznanjeni, da je do vrha  eno uro zelo strme hoje, si premislijo. To bo ostalo za naslednjič!
Po približno treh urah hoje se prikažejo posamezne prazne domačije, kar je tudi znak, da smo blizu Kala. Še 10 minut dobrega vzpona in že smo pri koči, kjer nas je čakala zelo okusna jota.

S 947 m visokega Kala se je bilo treba spustiti še  na Boben pri Hrastniku. Ta spust je nekaterim delal kar nekaj težavic, a ko so zagledali avtobus pri kamnolomu, je bilo veselje popolno.
Čestitke vsem za prehojeno pot!

Zapis: Elica Brelih
Foto: Vlado Nikolić, Janez Cerk