ponedeljek, 7.9.2009

Pohodna skupina Sončki je imela preko poletja »dopust« in marsikdo je že komaj čakal, da se spet podamo na pot. Po dvomesečnem premoru smo se na pohod odpravili na prvi septembrski dan, ki je bil po temperaturah še čisto avgustovski. V jasnem jutru smo se odpeljali z malim avtobusom proti Gorenjski in naš cilj, Debela peč nas je vabila že med vožnjo po gorenjski ravnini.

Na Pokljuki smo izstopili in za ogrevanje krenili po  položnejši poti preko planine Javornik na planino Lipanca. Med potjo nam je Vojko, novi Sonček, povedal marsikaj zanimivega o močvirski samoperki in svečniku, ki sta rasla ob poti. Po malici pri Blejski koči smo se poslovili od pohodnice, ki nas je želela počakati pri koči in se napotili v strmino proti robu Pokljuke nad dolino Krme.

Sonce je toplo grelo in izkoristili smo vsako senco, ki so jo nudili macesni. Ko smo dosegli greben je prijetno zapihalo in že so nas pritegnili obsežni pogledi na vse strani, še posebej na Triglav. Na nebu ni bilo niti enega oblačka in šele, ko smo dosegli vrh Debele peči se je pojavil en sam, samcat oblaček  v bližini Triglava. Na vrhu smo resnično uživali, kot da bi slutili, da se poslavljamo od poletja v gorah.

Ura se je pomaknila na drugo popoldne in odpravili smo se nazaj, lepo počasi, saj je bilo škoda hiteti v tako lepem dnevu. Ob stezi nas je spremljalo pozno poletno cvetje, predvsem  čašasti sviščevec s svojimi vijoličastimi, resastimi cvetovi. Posedeli smo še na soncu pred Blejsko kočo, nato pa se spustili po strmini v pokljuške gozdove, kjer nas je pri spomeniku čakal avtobus. Na koncu smo si dan polepšali še z obiskom blejske slaščičarne.

Besedilo: Sonja Zalar Bizjak
Fotografija: Sonja Repnik