nedelja, 16.5.2010
Deževen četrtek ni obetal nič posebnega, a za SVIZCE, upokojene delavce vzgoje in izobraževanja je bil težko pričakovan dan, saj smo se odpravili na izlet po Avstriji.
Poln avtobus z vodičem Tonetom se je najprej ustavil v Tržiču na obvezni kavici. Nato smo nadaljevali pot do kraja Sveče (Swetschach), kjer smo si ogledali krajevni muzej parkeljnov in se seznanili z običaji. Nekatere maske so prav strašljive, izdelava pa je podobna našim kurentovim maskam. Kdor je želel, je lahko masko tudi nataknil na glavo. Za vse je značilno, da imajo po dva para rogov, zavitih in še bolj zavitih in dolgih.
Nato smo si privoščili nekaj zgodovine iz življenja Keltov, saj smo obiskali kraj Žabje (Froeg). Tu so bile najdene grobne gomile Keltov, razstavljeni so mnogi grobni dodatki in muzej izkopanin keltskih grobov. Naravno okolje, v gozdu, kjer so bili najdeni ostanki Keltov, bi nas še bolj pritegnil, če ne bi vztrajno deževalo in pihalo. Tako smo si le bežno ogledali kultni prostor in iskali streho.
Strehe je bilo dovolj v kraju Rož (Rosegg), v gradu grofov Lichtensteinskih, kjer so na ogled voščene lutke v naravni velikosti lastnikov gradu, nekaterih Habsburžanov, pa tudi kreatorjev druge sv. vojne.
Lutke so postavljene tako, da človek misli, da gledajo prav njega. Domiselno in vredno ogleda. Samo nekaj km stran smo se sprehodili ob Osojskem jezeru in si ogledali čudovito cerkev s plastikami na stenah in stropu. Tudi zgodbo o mutcu osojskem smo obnovili.
Na bližnji vzpetini smo občudovali mogočno in obsežno grajsko zgradbo, bolj ruševine s številnimi obrambnimi stolpi – grad Landskron. Ob vznožju grajskega griča je lep gozd, v katerem živijo opice – japonski makaki. To je Affenberg, kjer se ob vodiču sprehajajo obiskovalci, med njimi in po drevju pa preko 100 opic, ki uganjajo različne vragolije in kažejo na prigovarjanje vodiča svoje spretnosti. Seveda za nagrado! Imeli smo srečo, da je dež pojenjal in užitek gledati akrobacije je bil popolnejši.
Na naši strani nas je čakalo dobro kosilo in zadovoljni smo si rekli:
»Nasvidenje na naslednjem izletu, za katerega se je treba pravočasno prijaviti!«
Zapis: Elica Brelih
Foto: Ivan Kalič