petek, 18.9.2009

Čeprav gremo Sončki, pohodniki DU Vrhnika najraje v gore, se tudi kraškega podzemlja ne branimo. Posebno, če vremenska napoved obeta padavine v gorah. Zato smo se sredi septembra odpravili v Rakov Škocjan, ki je tudi tistim, ki so že bili tam, razkril kar nekaj svojih zanimivosti.

Našo pozornost je najprej pritegnila reka Unica na Planinskem polju, ki je le del površinskega toka reke s sedmimi imeni. Na robu polja smo si ogledali ostanke nekoč mogočnega  gradu Planina ali Hasberk in kraške izvire Škratovke v bližini. Nato je naše pozornost veljala Rakovi dolini ali Rakovemu Škocjanu, kjer teče reka Rak, površinska predhodnica Unice.

Na začetku slepe doline prihaja na površje v Zelških jamah in čez 2 kilometra in pol ponikne v zatočni Tkalca jami. Rakova dolina je poznana tudi po dveh naravnih mostovih, Velikem in Malem in preko obeh smo se sprehodili. Seveda smo se spustili tudi v podzemlje. V suhem rovu v sistemu Zelških jam smo v temi nazdravili našemu članu, ki je praznoval sedemdesetletnico.

Odsotnost vode zaradi suše nam je v Tkalca jami omogočila, da smo se skozi stranski vhod spustili v jamo in jo skozi mogočen vhod zapustili po dnu suhe struge Raka. Po skalovju, preko katerega običajno šumi voda, smo se sprehodili pod  kamnitim svodom Velikega naravnega mosta. Na drugi strani mostu je marsikoga presenetila tablica kar precej metrov nad strugo, ki kaže najvišji vodostaj reke.

Med potjo ob reki Rak so nas vseskozi spremljale informativne table in nas opozarjale na znamenitosti – nekdanje žage, mogočna drevesa, značilno rastlinstvo in kraške izvire. Polni vtisov smo sklenili, da se v Rakov Škocjan še vrnemo ob visoki vodi, ko bo kazal svojo drugo podobo.

Besedilo: Sonja Zalar Bizjak
Fotografije: Sonja Repnik