ponedeljek, 31.8.2009

Članice in člani pohodniške skupine Zimzelenčki, ki smo imeli čas 24. in 25. avgusta in smo se počutili kondicijsko dovolj pripravljeni, smo se odpravili iskat velikana, ki pije s studenčka pod Iglo vodo, da jo občasno zmanjka. Kaj mislite, smo bili uspešni? Seveda, a ne pri velikanu, ampak pri hoji na 2.062 m visoko Raduho.

Naš zvesti in cenjeni voznik Ivan nas je s 40 sedežnim avtobusom uspel pripeljati po zelo, zelo ozki, ovinkasti in strmi cesti do parkirišča pod Kočo na Loki v popoldanskem času. Hitro smo se razmestili po sobah, saj nas je bilo le 20 in se nato odpravili na planino Javorje, pogledat proti Komnu in Smrekovcu.

Večer je hitro minil v prijetnem klepetu in še zadnji dogovor pred spanjem, da vstanemo ob 6.00 zjutraj in krenemo na pot ob 7.00.
Vreme nam je bilo zelo naklonjeno in  kmalu smo se izvili iz megle na velika prostranstva, pred nami pa se je vzpenjala mogočna gora Raduha.  Nekateri so bili kar presenečeni, da so zmogli tako pot in navdušeno, a z velikim spoštovanjem zrli v globino proti Grohotu in Solčavi.

Kar nismo se mogli nagledati vseh gora, vključno s Triglavom. Družbo so nam ves čas delale kavke, ki so hvaležne vsakega grižljaja, ki ga dobijo.
Vračali smo se preko Male Raduhe nazaj do koče, kjer smo se odžejali in okrepčali. Čestitali smo si za osvojen dvatisočak.

Joj, kako dolga je bila pot nazaj v dolino! Kar nekaj zaskrbljenih obrazov je kukalo, kje gredo kolesa avtobusa, a naš Ivan je pravi mojster.
Za sprostitev smo si privoščili še  en biser, Logarsko dolino in ob hladni pijači ugotavljali, kako lepa in zanimiva dva dneva smo preživeli. Že smo načrtovali naslednji dvodnevni pohod z izletom za naslednje leto.

Zapis: Elica Brelih
Foto: Jože Štern