četrtek, 4.2.2010

Lahko bi rekli, da smo imeli pohodniki DU Vrhnika Sončki v torek, drugega februarja srečo. Po daljšem obdobju mraza smo ujeli zadnji mrzli dan, preden je v sredo nastopila odjuga in se je pooblačilo. Želeli smo doživeti zimsko Slivnico in ta želja se nam je v celoti izpolnila.

Vremenska napoved je za torkovo jutro napovedovala temperaturo –180C na planotah Notranjske, zato smo se oblekli temu primerno. V Cerknici smo pričakovali mraz, ki se nam bo zagrizel v lica, pa sploh ni bilo tako hudo. Nasprotno, vzpon skozi borov gozd do Gradišča nas je tako ogrel, da so nekatere tople bunde romale v nahrbtnike. Ko se je gozd razredčil smo najprej zagledali Triglav, potem pa so se osupljivi razgledi kar vrstili.

Slivnica je res imenitna razgledna gora, če je dobra vidljivost. In v torek je bila. Razgled je segal od Bjelolasice na Hrvaškem tja do Karnijskih Alp v Italiji. Meglice v daljavi so izdajale notranjska mrazišča, v katerih se je to jutro zadrževal zelo mrzel zrak.

Dom na Slivnici je bil seveda zaprt, okoli njega je bila le gaz med kupi snega in senca, zato smo poiskali sončno mesto na pobočju nad Čarovniško jamo in stoje pojedli malico. Poleg telesne hrane smo uživali tudi v razgledu in še kakšno rekli o idrijski prelomnici in reki sedmih imen, katere tok od Babnega polja do Planinskega polja se je razgrinjal pod nami.

V Cerknico smo se vračali vsi zadovoljni, navdušeni nad soncem in snegom ki sta nas  ščemela v oči in nad vso lepoto, ki smo jo doživeli. Strinjali smo se, da lepše ne bi moglo biti.

Besedilo: Sonja Zalar Bizjak
Fotografije: Sonja Repnik