sobota, 24.9.2011

15.9. 2011

Konec poletja je tu in po dolgih vročih dnevih smo se odločili, da gremo na Gorenjsko.

Pot nas je najprej vodila do naselja Kropa, ki leži na zgornjem koncu krajše zatrepne doline kraške reke Kroparice pod pobočjem Jelovice. Kropa se je začela razvijati v 14. stoletju, saj so bili tukaj vsi pogoji za železarstvo: rudna nahajališča na Jelovici, vodni tok za pogon mehov in obilica lesa za pridobivanje oglja. Ogledali smo si kovaški muzej, kjer so predstavljene zgodovinske osnove železarstva v Kropi, z maketami pa delovanje fužin, vigenjca in mehov.

Pomembna je zbirka nad 100 vrst ročno izdelanih žebljev in zbirka umetniško kovanih izdelkov. Življenje kroparskih kovačev je prikazano v etnološki sobi. Ogledali smo si tudi vigenjc Vice- to je lesena ali delno zidana stavba ob vodnem toku s kolesom za pogon mehov. Znotraj je šest kurišč, ob katerih so nameščena nakovala. Mojster v vigenjcu je tudi za vsakega od nas skoval žebljiček. Pretreseni smo bili, kako težko je bilo življenje kroparskih kovačev za golo preživetje.

Pot smo nadaljevali v dolino Vrata do mogočnega slapa Peričnik. Sestavljata ga zgornji in spodnji slap. Zgornji slap je visok okoli 16 m, spodnji slap pa okoli 52 m.

Nato smo se skozi Mojstrano, kjer smo se ustavili pri lepo urejenem vrtu Viharnik, odpeljali v vasico Dovje, kjer nas je čakalo okusno kosilo v gostišču »Pr Katr«, ki je preurejeno iz starega mlina. Ker smo naš izlet imenovali Triglavske pravljice, nas je v Dovjem pričakal pravljičar Bukovnik z Gregcem. Popeljal nas je po vasi in pripovedoval zgodovino vasi.

Postali smo ob grobu Jakoba Aljaža, potem smo se peš podali v Mojstrano. Med potjo smo srečali kraguljčkarja, ki je izgubil kraguljček, paškrata, ki je varoval zaklad in padarico Anco, ki je za zlatnike izganjala uroke. Pravljičar Bukovnik nam je hudomušno prikazal življenje, kot je bilo nekdaj. Bilo je prav zanimivo in zabavno.

Ker smo že ravno bili na gorenjskem koncu, smo šli še do Zelencev. To je talni izvir Save Dolinke v bližini Podkorena pri Kranjski Gori. Zaradi izrazito zelene barve je izvir dobil ime Zelenci. Porozna jezerska kreda, ki je na dnu, neprestano prepušča talno vodo v obliki »vulkančkov«, kar je edinstven primer v Sloveniji.

Polni lepih vtisov smo se odpeljali proti domu. Tudi vodička Dominika in prav prijetno vreme sta poskrbela, da smo doživeli lep in zanimiv dan.

Zapis: Barbara Petrič
Slike: Marta Rijavec, Tone Sluga