sobota, 2.2.2013
Zimzelenčki smo se peti torek v mesecu januarju odpravili na Primorsko in sicer na Miljske hribe na polotoku med Miljskim in Koprskim zalivom. Podali smo se na pot po stezah graničarjev in skozi kamnolome Miljskih hribov.
Pri prvem kamnolomu peščenjaka smo morali prečkati blatno cesto
Na postanku za jutranjo kavico se nam je pridružil g. Franc Malečkar, domačin iz vasi Premančan, ki je pot načrtoval in o njej napisal Vodnik po učno-rekreacijski poti Ivana Juga od Škofij do Debelega rtiča. Skupaj z vodnico ga. Sonjo nas je spremljal na našem pohodu in pojasnjeval lokalne zanimivosti. Za dodatno varnost je skrbel še g. Milan, za dobro voljo in vzpodbudo pa se je trudilo vseh 34 pohodnikov.
Po strmi graničarski stezi smo se povzpeli na Kaštelir z ostanki gradišča.
Pot smo pričeli pri mejnem prehodu v Škofijah. Mimo ostankov železniške proge Porečanka smo nadaljevali po makadamski poti proti kamnolomu, katerega posebnost so preko enega metra debeli bloki iz peščenjaka. Prečkali smo blatno cesto, ki vodi v kamnolom in prišli na nekdanjo graničarsko stezo, po kateri smo se povzpeli na najvišjo točko Miljskega polotoka – na 244 metrov visoki Kaštelir z ostanki prazgodovinskega gradišča.
Šuštarjev kamnolom že dolgo sameva, obiskujejo ga le še pohodniki.
Sledil je spust proti nekdanji obmejni stražnici, v kateri se sedaj nahaja Center Sonček. Ob poti smo si ogledali še oljčni nasad, vaško špino, vodovodno pipo iz časov po 2.svetovni vojni in ruševine vaške pralnice iz istega časa, ki pa ni zaživela. V območju, imenovanem »Cave«, smo videli več opuščenih in z gozdom poraščenih kamnolomov peščenjaka.
V strugi hudournika Pišolon redko teče voda preko malega slapu.
Eden izmed njih se imenuje Šuštarjev kamnolom, v katerem so domačini kopali kamnite klade vse do ukinitve svobodnega tržaškega ozemlja leta 1954. Na kolovoznih poteh smo videli še ostanke kolesnic volovskih vpreg, ki so vlekle nalomljeno kamenje do pristanišča v Miljah. Ogledali smo si tudi šališ, tlakovan strm kolovoz, ki je narejen iz pokonci postavljenih tanjših plasti peščenjaka.
Pod staro murvo v Kolombanu smo se razšli z g. Malečkarjem.
Posebno doživetje je bil vzpon po strugi hudournika Pišolon, po katerem je tekla voda. Dno struge tvorijo naravno položene plošče peščenjaka in vodiča sta nam razložila nastanek t.i. »tlakovane« struge. Na poti smo videli tudi dva metra visok slap, ki smo ga vsi varno prečili.
Nadaljevali smo pot in si v Kolombanu pri stari murvi privoščili krajši postanek. Kmalu nas je tabla ob poti opozorila, da smo prišli do Resslovega gaja. To je gozd z urejenimi učnimi potmi in oznakami osnovnih avtohtonih drevesnih vrst. Poimenovan je po izumitelju ladijskega vijaka in gozdarju, ki je izdelal načrte za pogozditev Istre.
Do mejnega prehoda Lazaret smo se spustili skozi oljčnike in vinograde.
Pohod od Škofij do Lazareta smo zaključili na morski obali.
Ob morju smo si v travi in vodi sprali blato s čevljev ter se naužili malo sonca in morske klime. Izlet smo zaključili s krajšim postankom v Ankaranu ter prijetno vožnjo z avtobusom proti Vrhniki. Izlet nam bo ostal v spominu kot eden najbolj blatnih, a zato nič manj prijetnih.
Zapisala: Jerneja
Fotografije: Joža Miklavčič, Franc Malečkar