3.01.2012 smo imeli Sončki v načrtu pohod s Podsmreke  proti Drenovem griču. Jutro se je pričelo z rahlim rosenjem, a ko je avtobus ustavil na postaji v Bevkah, smo veseli ugotavljali, da rahel dež Sončkov ne ustavi, avtobus je bil poln pohodnikov. Zapeljali smo se do izhodišča  V Podsmreki in že na startu se je nekaj  dežnikov zaprlo.

V medsebojnem klepetu smo delali prve korake v dokaj strm začetek poti, ko nas je nad Krimom  skozi razklane  deževne oblake za nekaj trenutkov pozdravilo sonce. Za zadnjimi hišami smo z asfalta prešli na gozdno pot, ki  se je postopno dvigovala čez vrh Kameščica do Gradišča. Nadaljevali smo po grebenski poti, ki  nas je vodila med bukvami do  Vrha, kjer je bila vpisna knjiga. Bukov gozd je poskrbel za mehko hojo po listju, ki  je zaradi mokrote  občasno zahtevala tudi določeno pozornost. Ves čas so nas spremljale  markacije in smerne table, ki označujejo Cankarjevo pot.

Nadaljevali smo  čez  Vrhovčev hrib in Debeli vrh. Na desni so se skozi bukove hoste odpirali razgledi na področje Ključa in  hribovij  nad horjulsko dolino, v ozadju  je  izstopala Grmada. Mimo razcepa za Brezje  smo hodili v smeri  vrha Strmca, kjer  se  še ena markirana poti usmeri proti Brezjam in Podolnici, mi pa smo po Križevškem borštu obšli Ferjanko  in  se   nad Rosovžem  pod Tičnico spustili  do Kačje vasi, kjer nas je spet pozdravila civilizacija.

Pot po ravnem smo nadaljevali po trasi stare železnice do Drenovega griča in jo zaključili v gostilni Kavčič na tradicionalnem novoletnem kosilu.

Po dobri hrani je vodička Sonja Zalar Bizjak posredovala statistiko o članstvu v skupini Sonček in  opravljenih pohodih v preteklem letu. Ko je naštevala izlete,  se je  čez mize opazilo, da so  spomini  raznežili obraze pohodnikov. Ja, dano nam je bilo osvojiti  okoli 20 vrhov in vsak osvojeni vrh nosi  udeležencem Sončkovih pohodov svoje spomine.  Brez predhodno  skrbno  načrtovanih  pohodniških izletov  s strani obeh planinskih vodnic Sonje Zalar Bizjak in Sonje Repnik ter njunih mož Vojkota in Viktorja,  izleti Sončkov ne bi bili to, kar so.

Za njihovo nesebično delo smo se jim pohodniki najlepše zahvalili.  Nato smo se v prijetnem razpoloženju poslovili ter  odšli vsak na svojo stran. Nekateri so proti Vrhniki nadaljevali  po  trasi stare železnice,  drugi z avtobusom, Bevčani pa smo čez morost v prijetnem razpoloženju  tudi prišli  do vasi še pred mrakom.

Besedilo:     Marija Dolinar
Fotografije: Viktor Repnik