nedelja, 8.4.2012

Po dolgotrajnem obdobju lepega in stabilnega vremena je napočil prvi oblačen dan. V jutranji sivini smo se peljali proti Idriji in s tesnobo opazovali težke deževne oblake na zahodu. Vendar nam je bilo vreme naklonjeno ves dan.

Kakor imamo Vrhničani Planino, tako imajo prebivalci Idrije, poleg Hleviških planin tudi Kobalove planine. Vrh, kamor skočiš za rekreacijo, za vzdrževanje kondicije. Za domačine »hišna gora«, za ostale neznanka. Vzpon na Kobalove planine bi lahko pričeli sredi Idrije, pa nas je avtobus le zapeljal malo više, do konca asfalta pri Psihiatrični bolnišnici. Za ogrevanje smo se povzpeli do Kalvarije na griču, do koder vodi križev pot od nižje ležeče cerkve Sv. Antona Padovanskega.

Vzpon na strmi dolomitni Cerkovni vrh

Nato smo se napotili v grapo pod bolnico, kjer sameva zanimivo poslikana stavba, Swenak. V njej imajo svoje klubske prostore idrijski študenti. Tu se občasno družijo, prirejajo koncerte in druge dogodke. Po ogledu zanimivo poslikane fasade smo zagrizli v breg svojemu cilju naproti. Med vzpenjanjem proti prvemu cilju, smo opazovali pomladno cvetje, ki ga v teh krajih obilno zastopata znameniti rastlini, kranjska bunika ali kranjski volčič (Scopolia carniolica) in tevje (Hacquetia epipactic). V stroki sta poimenovani po dveh zdravnikih in pomembnih naravoslovcih, ki sta službovala v Idriji v 18. stoletju.

Kranjska bunika ali volčič je zelo pogosta v idrijskih gozdovih

V sedelcu pod dolomitnim grebenom je kmetija Lomar, kjer gospodari kmet Lampe. Pozdravili smo se in se vzpeli po ozki, tudi strmi stezi na Cerkovni vrh (805 m), ki izstopa v grebenu Lom. Vrh nas je dočakal ovenčan s cvetočim resjem in pogledi na bližnji Jelenk in dolino Idrijce pod nami. Spustili smo se nazaj k Lomarju na zasluženo malico in klepet z vedrim možakarjem. Dobre volje smo se poslovili od njega, tudi ker nam je zagotovil, da še ne bo deževalo.

Po grebenu Kobalovih planin vodi dobro uhojena pot

Pred nami se je na jugu dvigoval greben Kobalovih planin, ki smo ga kmalu dosegli. Pri manjši anteni je poseka, od koder je pogled na Idrijo iz ptičje perspektive. Vrh Kobalovih planin (834 m) je malo zahodneje, vendar je gozdnat in brez razgleda. Nemarkirana steza sledi grebenu do konca in se konča na cesti, ki Lomarja povezuje z Idrijo. Po njej smo se vračali navzdol in mimo Psihiatrične bolnice »zašpilili klobaso« pri Swenaku. Avtobus, ki nas je čakal pod Kalvarijo, nas je odpeljal v Idrijo, kjer smo seveda morali poskusiti idrijske žlikrofe.

Sončki med cvetočim resjem

Po kosilu smo se sprehodili še do Scopolijevega spominskega vrta, kjer so pridne roke sodelavk Muzejskega društva Idrija zasadile rastline, ki so jih v preteklih stoletjih opisovali znameniti idrijski naravoslovci Scopoli, Hacquet in Hladnik. Zgodnja pomlad je oživila vrt s cvetjem pomladnih rastlin, napisne tablice ostalih rastlin pa so nas vabile k ponovnemu obisku vrta.

Scopolijev spominski vrt v Idriji

Hladnikov volčič v vrtu se je ravno razcvetel

Besedilo: Sonja Zalar Bizjak
Fotografije: Sonja Repnik in Sonja Zalar Bizjak