nedelja, 24.6.2012

Po daljšem deževnem obdobju smo se Sončki v jasnem in toplem jutru z avtobusom  odpeljali v Bohinj. Gondolska žičnica nas je popeljala do Rjavega roba, ki je bil izhodišče našega  pohoda na Šijo in Vogel.

Obetal se je vroč dan, mi pa smo krenili Voglu na obzorju naproti

Dobro uhojena steza je olajšala pristop na vrh Šije

Na vrhu Šije smo se razgledali proti naslednjemu cilj – Voglu

Polni dobre volje smo jo pogumno ubrali preko Visokega Orlovega roba do prvega cilja našega pohoda, 1880 metrov visoke Šije. Po povratku  z vrha smo si privoščili prvo malico ter se podali preko Vratc do našega končnega cilja – 1922 metrov visokega Vogla. Tam smo se razgledali po širni okolici in pod seboj ugledali planino Razor.

Marsikdo ni vedel, da je skalnat vrh pred nami Žabiški Kuk

Gorsko trato na grebenu so krasile množice pogačic

Na vrhu Vogla

Dan je bil vroč, v nižinah Slovenije je bilo preko 30 stopinj Celzija, nam pa so visoki oblaki milostno zakrivali sonce. Čas je hitro tekel in po povratku na Vratca smo si privoščili še zadnje okrepčilo ter se podali po stezi do zgornje postaje sedežnice. Po nekaj urah hoda si je večina pohodnikov privoščila prevoz s sedežnico do našega izhodišča, kjer smo si v koči  Merjasec privoščili zasluženo pijačo in kavo. Sledil je le še kratek spust z gondolo v dolino in mirna vožnja z avtobusom do Vrhnike, kamor smo prispeli v poznih popoldanskih urah.

Rumeno milje raste v skalnih razpokah.

Zapisal: Janez Kenk
Fotografije: Sonja Repnik in Sonja Zalar Bizjak