nedelja, 7.11.2010
Skupina vrhniških Sončkov se je 2. novembra 2010 odpravila na izlet v neznano. Zjutraj smo na zborno mesto prišli z dežniki, ki pa jih potem nismo več potrebovali, kajti grožnje vremenarjev o padavinah se niso uresničile.
Avtobus nas je zapeljal proti zahodu, v Kalcah smo zavili desno in nekateri so že ugibali ali gremo v rudnik v Idriji. Pa smo izstopili v Logu, zaselku kak kilometer iz Godoviča in se napotili levo po nekdanji vojaški cesti v hrib. Kmalu smo stali pred usekom, kjer so sredi skalne stene velika lesena vrata vodila v hrib.
Čudili smo se obsežnim podzemnim prostorom vojaškega objekta italijanskega obrambnega sistema Alpski zid (Vallo alpino) izpred druge svetovne vojne. Okolica Godoviča je bila zaradi pomembne prometne lege in neposredne bližine meje med Jugoslavijo in Italijo zelo utrjena. Namen našega pohajkovanja je torej bil vpogled v svet podzemnih vojaških stvaritev, ki pa nikoli niso rabila svojemu osnovnemu namenu.
Spotoma smo poiskali in si ogledali tudi lokalno naravoslovno posebnost in sicer Godoviško kačjo smreko. To je ena od štirih takih smrek v Sloveniji, ki je zaradi mutacije nenavadnega videza. Nad ostrim ovinkom ceste, ki iz Godoviča pelje v Črni vrh čepi dobro zamaskiran bunker.
Nadzoroval naj bi cestno rido in odcep tako imenovane francoske ceste, ki vodi v Podrotejo pri Idriji. Sprehodili smo se po hodnikih mimo strelnih niš in spoznali posebnost Alpskega zidu, fotofoniko, sistem za obveščanje med bunkerji s pomočjo svetlobe in zvoka.
Nekaj sto metrov dalje smo s ceste zavili na gozdno pot, ki nas je pripeljala do useka v kraškem površju. Kar nekaj pohodnikov je imelo asociacijo na železniško progo .Usek se je končal z dvema odprtinama in skozi spodnjo smo vstopili v dolg, umetno izkopan rov. Hodili smo po njem do prostora, kjer je bilo razvidno, da gre za železniški tunel v gradnji.
Odkod železnica v bližini Godoviča? Vojko, ki je poznavalec teh krajev je pojasnil, da je pred več kot sto leti v Avstro-Ogrski monarhiji obstajala želja, povezati osrednjo Slovenijo z Gorico preko Vipavske doline. In so začeli z gradnjo predorov. Prvi je bil prebit in že dolgo rabi cestni povezavi med Godovičem in Črnim vrhom.
Drugi predor v bližini, skozi katerega smo šli, pa je ostal nedokončan. Zanimivo je bilo videti razne faze gradnje s pomočjo dveh rovov, enega nad drugim. V vhodnem delu tega tunela na godoviški strani so v tridesetih letih zgradili obmejno obrambno utrdbo. Skozi njo smo izstopili na površje in se mimo jeklene kupole mitralješkega gnezda vrnili na cesto.
Na poti proti Godoviču smo se ustavili še pri bajerju Šebalk, za predah in za spominsko fotografijo. In ker je v bližini kar nekaj italijanskih podzemnih utrdb, so si najbolj vneti med nami ogledali še eno. V Godoviču smo sklenili našo pot v neznano po zelo malo znanih predelih iz skoraj pozabljene zgodovine.
Besedilo: Sonja Zalar Bizjak
Fotografije: Sonja Repnik in Jože Rus