petek, 18.1.2013
Torkov izlet Sončkov se je pričel še v temi. Nič kaj obetavno vreme nas je spremljalo do Kozine, kjer smo zapustili avtocesto. Med vožnjo nas je Vojko seznanil z njemu dobro poznano jamo Dimnice. Zanjo smo nekateri prvič slišali in postalo je že bolj zanimivo. Zvedeli smo, da so bili nekoč domačini prepričani, da v njej hudič prekajuje meso.
Kolona Sončkov v pričakovanju jamskega doživetja
Na cilju v vasi Slivje, nas je pričakal vodnik po jami, Vojkov prijatelj, Franc Malečkar. Sneg nas je dobro presenetil, saj smo do vhoda v jamo morali gaziti kar visok sneg. Na vhodu je vodnik razdelil dodatne svetilke, saj jama ni razsvetljena in spustili smo se po spiralasto speljani zavarovani poti v vhodno brezno. Pojasnil je, da je jama dobila ime po megli, ki se v začetku zime prikaže iz jame. Mrzli zrak, ki vdira v jamo izrine toplega, v katerem se vlaga kondenzira in se kot steber belega dima dviguje v zrak.
Dostop v jamo Dimnice poteka skozi vhodno brezno
V breznu je zavarovana pot ponekod vklesana v steno
Z zanimanjem smo prisluhnili razlagi našega jamskega vodnika
Sprehodili smo se po enih najdaljših kraških jam, ki je bogata s kraškimi jamskimi oblikami, kot so stalagmiti, stalaktiti, stebri, ponvice in zavesice. V prvi etaži podzemne jame smo si ogledali Plesno, Belo in Vilinsko dvorano. V spodnji etaži jame, sto metrov pod površjem, smo se spustili do ponikalnice Potok, podzemnega pritoka reke Rižane. Zmotili smo tudi speče prebivalce jame – netopirje in videli nekaj belih in slepih jamskih živali. Da smo podoživeli njihovo življenjsko okolje, smo ugasnili luči in gledali temo in poslušali tišino.
V Dimnicah je mogoče videti mnoge vrste kapnikov in drugih zanimivosti
Na dnu vhodnega brezna leži kup snega, ki ga je dodatno napihala burja.
Pred vrnitvijo iz jame nas je v eni izmed prečudovitih dvoran presenetil naš sonček Jože s pravo »belokranjsko pojedino«. Ob tem smo ugotovili, da belokranjske pogače teknejo tudi v podzemlju.
Cerkev sv. Martina slovi po delih slikarja Toneta Kralja, v katerih se je simbolično »boril« proti nasilju fašizma nad Slovenci
Pri prihodu iz jame nas je nepričakovano dočakalo sonce in spet smo srečni ugotovili, da smo pravi Sončki. Izlet smo zaključili v vasi Slivje, kjer smo si pod zanimivim vodstvom Vojka ogledali še cerkev sv. Martina z znanimi poslikavami Toneta Kralja.
Med vožnjo proti domu je nebo posivelo in ponovno je pričelo snežiti.
Besedilo: Nuška in Zoran Cvetkovič
Fotografije: Tatjana Rodošek in Sonja Repnik