sreda, 5.10.2011

Kar 51 upokojenih svizcev in svizovk se je odpravilo na letošnji zadnji izlet proti Novi Gorici in v Brda.

Prvi zanimiv postanek je bil na Vipavskem Križu, tipični kraški vasici, saj je zgodovinsko najzanimivejši kraj v Vipavski dolini. Prvič je omenjen že leta 1252, v 15. stoletju je bil zgrajen grad po renesančnem vzoru kot obramba pred Turki. Zadnji lastniki gradu so bili rodbina Atemsi do 1864. Potem je Križ začel hirati.

V samostanski cerkvi sv. Frančiška Asiškega je več dragocenih slik, v kraju je bil od 1636 kapucinski samostan z bogato knjižnico, v katerem je med drugimi živel eden najbolj zabavnih in uglednih pridigarjev, Janez Svetokriški, ki je izdal 233 hudomušnih in poučnih pridig.
Prav zabavno je bilo poslušati Dominiko, ki je prebrala tri odlomke pridig po menihovem predlogu.

Recimo:
»Možje, ljubite svoje žene. Poglavitna odlika domačega miru in temelj vseh dobrin je, če se žena strinja z možem. Kjer se to dogaja, se ne more zgoditi nič žalostnega…« ( J. Svetokriški: Izbrano delo, MK, 1974).
Ustavili smo se tudi v Novi Gorici, kjer smo si v živo ogledali, kje je potekala meja med Italijo in Slovenijo, (danes Trg Evrope) in občudovali najstarejšo stavbo v novogoriškem mestnem kompleksu – železniško postajo.

Povzpeli smo se na hrib Kostanjevica in obiskali samostan z bogato Škrabčevo knjižnico in grobnico Burbonov ter vrt vrtnic, imenovanih Burbonk.

Z novega solkanskega mostu smo občudovali solkansko znamenitost, železniški most, ki je tehnični spomenik. V času nastanka (1905) je bil kamniti lok največji v Evropi.

Po sabotinski cesti smo se peljali v Brda, svojsko pokrajino z izjemno lego. Zaradi blagega podnebja uspeva vinska trta, oljke, češnje, breskve, slive, zgodnja zelenjava… Vasi so na vrhovih gričev med terasasto urejenimi vinogradi. V jesenskem času, ko se listi trte barvajo v rdeče, ko se narava počasi pripravlja na počitek, deluje vse tako pomirjujoče, toplo, bogato…

Kaj neki vse čuti popotnik zgodaj spomladi, ko se odprejo beli in rozasti cvetovi v češnjevih in breskovih nasadih! Morda mehkobo, porajanje nekaj novega…pa tudi marljivost in navezanost na zemljo Bricev.
Ustavili smo se v srednjeveški vasi Šmartno v Brdih, ki je zgrajena na ostankih rimskega oporišča, obdana z obzidjem in štirimi dobro ohranjenimi stolpi, z ozkimi uličicami. Šmartno je spomenik prve kategorije, ki ga je 1976 prizadel potres. Še danes vas temeljito in strokovno, a prepočasi obnavljajo. V baročni cerkvi sv. Martina so freske Toneta Kralja.

Polni lepih vtisov smo se skozi Medano, rojstni kraj Alojza Gradnika, odpeljali proti domu.

Zapis: E. Brelih
Foto: I. Kalič