nedelja, 22.1.2012
Po daljšem obdobju sončnega vremena je Kras prekrila nizka oblačnost. Smola pa taka! Razočarano smo gledali skozi okna avtobusa. Pot nas je vodila v Kobjeglavo. Nameravali smo prehoditi Pot devetih kalov. Bo kar bo – smo si rekli in skušali vreči začetno slabo voljo čez ramo. Uspelo nam je! Medtem ko je še v Logatcu neprijetno pihalo, na cilju ni bilo vetra. Na pot smo se podali potolaženi, da nas vsaj zeblo ne bo. Pot ni naporna in hoja je bila kar prijetna.
V vasi smo si najprej ogledali spomenik padlim v NOB, ki je prikaz prave kraške domačije v malem z vsemi arhitekturnimi značilnostmi. Podali smo se skozi vas do prvega vodnega zbiralnika na naši poti. Tu smo spoznali kaj je to LOKEV in kakšen pomen so imeli včasih taki zbiralniki vode. Pot nas je nato vodila do prvega kala. Razčistili smo si pojma KAL – LOKEV. Saj je razlika takoj opazna, vendar marsikomu to prej ni bilo povsem jasno. Gre za dve vrsti zbiralnika površinske vode. Kali so starejša oblika in so nastali v večjih kotanjah, namenjeni v začetku celo za gospodinjstva, pozneje pa le za napajanje živine. Za lokve so prebivalci Krasa izkopali okrogle, tudi do 5 m globoke jame v katerih se je nabirala deževnica. To so bile predhodnice poznejših vodnjakov.
Ustavili smo se pri vseh devetih kalih. Domačini so jih lepo obnovili, škoda je le, da ni v vasi več živali, ki bi jim ti kali lahko služili. Postali so le zanimivost za ljubitelje narave in razna živa bitja, ki za svoj obstoj potrebujejo vodo.
Ob poti smo imeli priložnost videti še dva SPODMOLA in vhod v manjšo kraško jamo, dva izmed mnogih zanimivih kraških naravnih pojavov. Poleg tega pa smo ob poti občudovali delo pridnih človeških rok, saj so si morali Kraševci s trudom pridobiti orno zemljo, travnike in pašnike. Z odstranjevanjem kamenja so nastale GRIŽE, večji kupi kamenja in SUHI ZIDOVI.
Pohod smo zaključili s toplim obrokom na prijazni Grčevi domačiji v bližnji Hruševici.
Besedilo: Irena Velkavrh
Fotografije: Irena Velkavrh in Sonja Zalar Bizjak