četrtek, 28.6.2012

Svizci smo se 21. junija 2012 podali na Vojskarsko planoto. Med vožnjo do Idrije nas je Vojko seznanil z zgodovinskimi znamenitostmi teh krajev, ki jih je zaznamovala rapalska meja. Po dobri uri vožnje smo prispeli v Idrijo, ki je najbolj znana po živosrebrnem rudniku, ki je stoletja dajal kruh prebivalcem Idrije in okolice. V družinski proračun rudarjev so prispevale tudi pridne roke klekljaric. Med idrijske znamenitosti sodijo še Scopolijev spominski vrt, evropsko največje leseno vodno kolo Kamšt, muzej in še mnogo drugega.

Kljub nadmorski višini okoli 1000 metrov je bil dan vroč.

Po ozki in ovinkasti cesti smo se odpeljali na Vojskarsko planoto. Na začetku planote smo se ustavili pri domačiji Gnezda, od koder smo videli Julijske Alpe in Karavanke, na jugu pa povirje Idrijce.

Za malico smo poiskali senco košate lipe pri kmetiji  na Vojšici.

Vožnjo smo nadaljevali skozi Planino, center Vojskega, kjer stoji cerkev Sv. Jožefa, Tu je tudi Center šolskih in obšolskih dejavnosti. Prebivalci planote se preživljajo z živinorejo in gozdarjenjem ali pa se vozijo v službo v Idrijo. Nekoč so se ukvarjali tudi s kovaštvom, ko so skoraj pri vsaki domačiji kovali žeblje.

Imena padlih borcev, pokopanih na Vojšici, razkrivajo različne narodnosti.

Po krajšem počitku pri domačiji Vojšica nas je pot vodila do partizanskega grobišča Vojšica, kjer so pokopani padli borci iz bojev v aprilu leta 1945. Sicer je Vojsko valovita planota, obdana s globokimi dolinami rek Idrijce, Kanomljice, Hotenjke in Trebuščice. V središču planote izvira potok Gačnik in teče po težko prehodni grapi preko številnih slapov 800 metrov v nižje ležečo dolino Trebuščice. Ob Gačniku je bilo več mlinov in žaga, kjer so v času 2. svetovne vojne žagali les za potrebe partizanske tiskarne Slovenija. Na planoti je vidno veliko osamelih skal iz dolomita, v katerem se je razvilo celo nekaj plitvih brezen.

Ovce varujejo pred zvermi ograja in dva ovčarska psa.

Gozdovi pod Planinco so nam nudili prepotrebno senco.

Na Hudourniku se je odprl pogled po dolini Idrijce proti Mostu na Soči.

Naša pot nas je pripeljala na skalnat rob planote – Hudournik.  Odprl se nam je pogled na Oblakov vrh pod nami in na dolini Hotenjke in Kanomljice, kjer poteka znana idrijska prelomnica. Pred nami so kot na dlani ležale vasice Cerkljanskega hribovja, prav blizu so bile Krnice z Lokvarskim vrhom in Poreznom v ozadju. V lepem vremenu lahko na severu oko uzre venec Julijskih Alp z očakom Triglavom, na zahodu pa vrhove Matajurja, Kolovrata in Dolomitov v Italiji. Na Hudourniku najdemo številne alpske rastline, kot so lepi jeglič ali avrikelj, slečnik, dlakavi sleč in celo endemični kranjski jeglič.

Skupinska slika Svizcev za slovo, spet se vidimo konec avgusta

Polni novih spoznanj in lepih doživetij smo zaključili na kmečkem turizmu, kjer smo se okrepčali z izvirno jedjo smukavcem in ocvirkovko. Ob povratku smo se spotoma ustavili še pri znamenitem Divjem jezeru.
Ob koncu smo se zahvalili Sonji in Vojku za vodenje ter vozniku, ki je veliki avtobus spretno »krmaril« po izredno zahtevni cesti.

Besedilo: SVIZCI iz Borovnice
Fotografije: Sonja Zalar Bizjak

Fot 01