četrtek, 31.3.2011

Svizci, upokojeni pedagoški delavci se na svojih pohodih ob slabem vremenu včasih umaknemo v kakšno od kraških jam. 17. marca vremenska napoved ni bila ugodna in obisk doline Glinščice smo prestavili ter se odločili za jamo Dimnice.

Med vožnjo po mokri primorski avtocesti smo pri Senožečah zapeljali v gosto meglo, ki nam je med vožnjo po Matarskem podolju zakrivala poglede na Brkine in Čičarijo. Zapeljali smo se v brkinsko vas Slivje, v preteklosti poznano po slivah, kar dokazuje tudi ime vasi. In res je okoli vasi še vedno veliko starih sliv, poraslih z lišaji in mahovi.

S Slivja smo se spustili v dolinico Mrzlice, v katero priteka potok in v Slivarskih ponikvah izginja v podzemlje. Bili smo v eni od 12 slepih dolin, značilnih za južni rob Brkinov. Vsi potoki, ki pritečejo po flišnatem površju Brkinov v Matarsko podolje tam  na apnencu poniknejo ter pridejo ponovno na površje kot Rižana.

Vrnili smo se nazaj v Slivje in si v cerkvi Sv. Martina ogledali likovna dela Toneta Kralja, ki jih je v njej ustvaril med drugo svetovno vojno. Slikar je v svojih slikah in reliefih prikrito in z veliko simbolike upodobil nasilje italijanskih in nemških okupatorjev nad Slovenci.

Po malici je napočil čas, da gremo še na ogled kraške jame Dimnice. Prišel je Franci Malečkar, velik poznavalec jame in nam razdelil luči, saj jama ni osvetljena. Po spiralno speljani poti smo se spustili skozi vhodno brezno jame do Plesne dvorane, kjer so še vztrajali  ledeni kapniki.  Tla so bila ponekod še zamrznjena, kajti na dnu brezna se preko zime zbira mrzli zrak.

Ogledali smo si dva mogočna kapniška stebra – Kiklopa, se povzpeli v lepo zasigan zgornji toplejši del jame in prisluhnili žuborenju vode, ki je nekje nižje v temi šumela v svoji podzemni strugi. Zanimiva je bila tudi razlaga imena Dimnice, hudičeve prekajevalnice. Pozimi se skozi brezno Malih dimnic dviguje   megla, preprosti ljudje pa so verjeli, da hudič v jami prekajuje meso.

Po vrnitvi na površje nas je premamilo sonce, ki je pokukalo izza oblakov in odšli smo v sosednjo slepo dolino pod vasico Velike Loče. Njen potok ravno tako izginja pod površje in je v daljni preteklosti ustvaril jamo Dimnice. To je bila tista voda, ki smo jo prej slišali šumeti v jami. Izlet smo zaključili v Kozini z okusnimi njoki in golažem, zadovoljni, saj smo spoznali del malo znanih Brkinov.

Besedilo: Sonja Zalar Bizjak
Fotografije: Ivan Kalič