petek, 21.9.2012

Kako lep dan smo preživele Vandrovke v torek, 18. septembra 2012! Uživale smo na svežem zraku, v dobri družbi in ob dobrem strokovnem vodenju skupine. Po programu smo si zadali cilj Zasavska sv. gora. V pričakovanju, da bomo nekaj novega doživele, smo se kar v lepem številu zbrale. Bilo nas je 33 udeleženk, spremljala sta nas tudi Milan in Jože, tako da je bila skupina bolj popolna. Avtobus nas je popeljal proti Zasavju.

Naša izhodiščna točka so bile Vače, kjer je blizu geometrijsko središče Slovenije. Vače spadajo pod občino Litija in je manjše naselje. Prvič so bile omenjene leta 1296, v 15. stoletju pa so dobile trške pravice. Znane so bile po fužinarstvu in rudarstvu. Vače so tudi znane kot eno najpomembnejših in najbogatejših najdišč prazgodovinske železnodobne kulture na Slovenskem. V vasi Klenik pa smo si ogledali povečavo Vaške situle (vedričke), ki je zelo znana in nam je bila zanimiva, saj smo jo videli prvič.

Leta 1882 jo je našel kmet Janez Grilc na svojem posestvu. Original je shranjen v Narodnem muzeju v Ljubljani in to kar štiri situle. V okolici Vač je bilo izkopanih čez 2.000 grobov iz železne dobe, kar uvršča Vače med največja grobišča tega obdobja v srednji Evropi.

Čeprav smo bile namenjene na Zasavsko goro, smo si vzele kar malo več časa, tako da smo si lahko ogledale vse znamenitosti na poti, ki nam jih je pokazala odlična vodička Elica. Ogledali smo si tudi »Fosilno morsko obalo«.To je spet nekaj posebnega, za pokopališčem na Vačah se nahajajo ostanki fosilne morske obale. Tak apnenec je nastal pred 110 milijoni let, morje pa ga je pokrivalo še pred 13 milijoni let. Na obali so najdeni morski fosili.

Med potjo smo si ogledovale tudi velike lesene skulpture slovenskih samorastnikov «Alejo ustvarjalnosti«, ki so razstavljene po okolici. So zelo lepo izdelane, vredne ogleda in vsaka nekaj predstavlja.
No, pot nas je vodila dalje po »poti mrtvih« skozi manjše vasice Klenik, Cvetež in Vovše, ki so delovale zelo pomirjajoče in podeželsko. Kar hitro je mineval čas, pot je bila razgibana in že smo se začeli rahlo dvigovati v strmino. Najbolj nas je razveselila lepa senčna gozdna pot. Tudi malo strmine smo okusile, ampak dobro vzdušje je premagalo vse slabo. Malo pod vrhom je naša najstarejša pohodnica Nada trikrat zavriskala in nam dala spodbudo, da smo lažje premagale strmino.

Ko smo prišle na vrh Zasavske sv. gore, se je nebo odprlo in gora nas je sprejela. Veselje je bilo veliko, dobra volja med pohodnicami se je stopnjevala.

Zasavska sv.gora na višini 852m je razgledna gora, ki se nahaja na levem bregu Save med Zagorjem in Litijo. Na skalnatem vrhu stoji cerkev Marijinega rojstva. Posebno mesto ima spomenik žrtvam prve svetovne vojne in obzidje iz turških časov.
Zelo prijetna je zdajšnja planinska koča, prva je bila zgrajena 1931 leta, sedanjo pa so postavili 1976. Sveta gora spada med najbolj obiskane razgledne točke v Zasavju.

Kar hitro smo se namestili v lično z lesom obloženo jedilnico in si privoščili okusno enolončnico ter osvežujočo pijačo. Lastnik nas je prijazno sprejel in postregel. Me pohodnice smo bile zelo zadovoljne, da smo premagale ovire do vrha in lep razgled na vse strani neba nas je razveseljeval.

Preživele smo tako lep sončno pohodniški dan in upamo, da se bomo še vračale na ta konec Slovenije. V imenu vseh pohodnic se zahvaljujem naši Elici za tako odlično vodenje. Hvala!!

Zapisala in foto: Šurca Fani