petek, 1.6.2012

Kod naročeno je bilo tole lepo torkovo vreme za naš pohod nad Horjulsko dolino. Čeprav smo se že nekajkrat povspele v ta prelepi svet narave nad Horjulom, nas je tudi tokrat zanesla pot na Koreno in bližnjo okolico, seveda z druge strani. Dvaindvajset pohodnic iz skupine Vandrovke smo v torek, 29. maja prehodile kar nekaj lepih poti od Korena do Sv. Urha in zaključile v Podolnici.

Koreno se nahaja na nadmorski višino 729 m. Domačini ga imenujejo Karena.  Po lepo oblikovani cesti smo prišle do cerkce  sv. Mohorja in Fortunata. Od tu je krasen razgled na Ljubljansko kotlino, Krim, Zaplano- Planino, ter na Škofjeloško hribovje in Polhograjske dolomite. Na Koreno vodi množica poti, dostop je možen z južne in vzhodne smeri.

Tu gori je prečudoviti svet tišine, oko se sproti ob pogledu na vse strani neba in vonj pokošene trave na bližnjem travniku ti sili v nos, te sprošča in pomirja. Kmet in kmetica sta obračala pokošeno travo, da jo bo sonce posušilo in nastalo bo seno za živino, krave so se pasle na bližnjem travniku. Vse to je narava in kdor jo zna opazovati je že bogat v svoji duši.

Kar nekaj časa smo hodile, malo po asfaltni cesti, ki pelje do Polhovega Gradca in večji del po makedamu in tudi po gozdni poti, da smo prispele do Svetega Urha, ki spada pod Polhograjsko hribovje in je na višini 420 m. Cerkev Sv.Urha je postavljena na manjši razgledni vzpetini med Zaklancem in Podolnico. Od cerkve je lep razgled  na hribovje nad Ljubljanskim barjem in Horjulsko kotlino.

Po končanem ogledu Sv.Urha, ko smo se naužile vseh lepot smo se spustile po cesti v dolino v Podolnico. To je zelo prijetna vasica naseljena s starimi in novimi hišami. Ker smo bile že kar malo utrujene nam je prijala kavica in osvežujoča pijača v bližnjem prijetnem lokalčku. Avtobus nas je že čakal, da nas odpelje proti Vrhniki.

Preživele smo še en lep torek, čas je kar prehitro minil in morale smo se posloviti v upanju, da bo še veliko lepih sončnih pohodniških torkov.

Zapisala in foto: Šurca Fani