Po obilici lepega vremena so vremenoslovci za četrtek, 13. septembra 2012 napovedali močno deževje, zato je bilo nujno malo prilagoditi program izleta. Tako je izlet po Beli krajini vseeno lepo uspel.

Prvi večji kraj ob partizanski magistrali je Žužemberk in tudi naš prvi postanek. Na skalnem robu nad Krko stoji grad, ki je omenjen že v 13. stol. Lastniki so se menjali, od goriških škofov do Habsburžanov do Turjaških grofov. Med vojno je bil bombardiran, danes pa je lepo obnovljen in nudi lep pogled na dolino Krke. V poletnih mesecih se tu odvijajo kulturno turistične prireditve. Z gradom so povezane mnoge zgodbe, ki nam jih je pripovedoval kustos v gradu.

Nadaljevali smo vožnjo mimo Črmošnjic do prevala Vrčice, od koder je v lepem vremenu čudovit pogled na celo Belo krajino, tokrat v megli in dežju pa je bilo komaj videti do semiških goric. Povsod po Beli krajini je razvito podeželje prepleteno z vinogradi, steljniki, brezami, ki jo obdaja reka Kolpa. Dobrosrčnost ljudi in ta neokrnjena narava omogoča Belokranjcem, da se udeležujejo izborov raznih turističnih destinacij in si povečujejo prepoznavnost tudi po Evropi.

Značilen kmečki dom belokranjske družine nekoč je lepo prikazan v Šokčevem dvoru v Žuničih, ki je tudi kulturno zavarovan spomenik v Krajinskem parku Kolpa. Prijetno smo bili presenečeni nad gostoljubjem in prikazom življenja Belokranjcev nekoč in danes.

Da se Belokranjci spoznajo na dobro hrano, smo preizkusili v gostišču Veselič v Podzemlju. Tudi dobra belokranjska kapljica se je prilegla po kosilu. Pokušali smo jo v vinski kleti v Metliki. Klet, dolga čez sto metrov, je v celoti v zemlji in ima kapaciteto do 3,5 milijona litrov vina. Vino ima svojo identiteto in zaščiteno blagovno znamko. Pohvalijo se tudi, da so prvi pridelali ledeno vino, da so prvi naredili vino rose in suhi jagodni izbor.

Ko smo se vračali iz kleti nazaj v avtobus, sedi za volanom dolgega avtobusa mlada dama, ena od vstopajočih pa pravi:
»Ja, kaj pa ta tu dela?«Vodička Dominika pa jo za »štos dneva« nagradi z rdečo kapico.

Zapisala Ivanka Sluga
Foto: Tone Sluga, Janez Cerk