četrtek, 24.3.2011
marješke Toplice, oaza miru, bujnega zelenja, obilica sprehajalnih poti, prijazni domačini, še bolj prijazni zdraviliški delavci, okusna hrana… vse to privablja vrhniške upokojence, da se vsak mesec odločijo za enodnevno kopanje.
Kako zgleda naš kopalni dan? Že takoj, ko se pojavimo pred hotelom, nas prijazno nagovori animator Matjaž in nas pospremi v avlo. Velikokrat nas presenetijo z dobrodošlico in s tem pobožajo naše duše!
Takoj za tem se odpravimo proti bazenom, kjer si damo duška. Ne samo plavanje, tudi kramljanje s prijatelji v čisti topli vodi na svežem zraku je poseben užitek. Kako se potem prileže tista dišeča, poživljajoča kavica in kratek počitek, nato spet v vodo. Mnogi se pridružijo vodeni vodni aerobiki in pri tem še posebej uživajo.
Čas prehitro teče, toda tudi želodec opozarja. Kako prijetno je sesti v restavracijo Lotos, kjer nas prijazno osebje delno postreže, delno pa si sami. Hrana je vedno okusna. »Tile naši kopalni izleti imajo eno veliko napako«, se je pritožila udeleženka. Zanimalo me je, kaj je tako hudo narobe: »Dan je prekratek za tako lepa doživetja!«
»Zdaj, ko bo pomlad in ko bo vse ozelenelo, bo zmanjkalo časa za sprehode po vabljivih potkah v bližnji okolici, podaljšajmo dan,« so se šalile članice. »Kdo pa je tisti prijeten gospod, ki se je slikal z vami?
»Temu gospodu je ime Borut in on je tisti, ki tudi pripomore, da se imamo lepo,« razložim.
Še nekaj minutk za kavico in že nas čaka avtobus.
Malce utrujeni, a zadovoljni se vračamo z obljubo, da se čez en mesec spet vidimo. Seveda, avtobus bomo širili kot Butalci cerkev, saj nas je vsak mesec več. V začetku se je kopanja udeleževalo okoli 40 članov in članic, zdaj pa že 55 in več!
V društvu smo veseli, da omogočamo tistim, ki si sicer težko privoščijo kake priboljške, tovrstne izlete, zdravju koristne. Seveda brez dobre volje in sodelovanja z vodilnimi v toplicah ne bi bilo tako.
Vsem, ki nam omogočate dobro počutje, iskrena hvala.
Zapis: Elica Brelih
Foto: Tone Sluga