sreda, 9.6.2010
Polhograjsko hribovje je prav primerno za obiske vse letne čase, še sploh za zelo vroče in soparne dneve, kot je bil ta torek. Bogato so namreč porasli z bujnimi gozdovi in sence je dovolj, le pravo pot je treba izbrati.
Kar 43 pohodnikov »Eličinega bataljona« se je odpravilo s Topola, prijetne vasice na Katarini, proti Grmadi do Gont in nato na Tošč, drugi najvišji vrh Polhograjcev. Med potjo smo spoznavali rastline, ki smo jih srečevali. Še posebno smo bili veseli kranjskih lilij, alpskega negnoja in številnih orlic.
Tošč je daleč najbolj markanten vrh v okolici in skoraj krivica je, da je to le drugi najvišji vrh hribovja. Najvišja je skoraj neizrazita Pasja ravan z nadmorsko višino 1.029 m. Planinska pot na Tošč je vzorno urejena in prijetno senčna, kljub temu, da je ponekod kar strma. Ker smo sproti opazovali mogočne bujno zelene bukve, nam je čas še hitreje minil.
Na vrhu, kjer je sicer zelo malo prostora, saj smo se komaj zrinili na kup za gasilsko sliko, se nam je nudil lep pogled na Blegoš, Ratitovec, Porezen, Kojco, pa Črni Vrh, Sivko, Pasjo ravan… pa kaj bi naštevali, pojdite v lepem vremenu na Tošč (1.021 m) in uživajte v razgledih!
Tudi mini kviz o rastlinah, o Polhograjcih… z drobnimi nagradami je popestril zaslužen počitek na vrhu, ob malici seveda.
Vračali smo se po drugi poti na Gonte, kjer so nas čakali nekateri pohodniki, ki so se odločili ostati v senci. Privoščili smo si nekaj hladnega in poživljajočega, nato pa se spustili proti Mačkovem grabnu. Mačkov graben je danes miroljuben predel, skoraj alpska dolina, ves porasel s pisanimi travniki in gozdovi, med katerimi žuboreče hiti proti Božni pohlevna rečica. Kjer je le nekaj primernega prostora, stojijo urejene hiše.
Toda leta 1924 ni bilo tako. Takrat se je nad Toščem in Grmado razbesnelo silno neurje, utrgal se je deževni oblak in v grabnu ter še dveh sosednjih dolinah pohlevne potočke spremenil v pobesnele zveri, ki so v vseh treh dolinah porušile praktično vse zgradbe in vzele življenje 17 ljudi. Doline so se spremenile v mešanico kamenja, blata in vejevja.
Da bi se podobna katastrofa ne bi ponovila nikoli več, so zgradili številne močne betonske pregrade, ki zadržujejo vode, v mirnem času pa so prav poživljajoči slapovi.
Za konec pa še tisto najslabše, po asfaltu do Polhovega Gradca mimo Blagajeve graščine in znamenitega Neptunovega vodnjaka. Blagajke ali blagajane so sicer že odcvetele, a vendar smo se spomnili, koliko slave so doživele te blago dišeče nežne cvetke, najdene najprej v Pograjcih.
Zapis: Elica Brelih
Foto: Janez Cerk