ponedeljek, 3.10.2011

Velika planina kot krajinski park je ime za Veliko, Malo in Gojško planino, največjo planino na Slovenskem in v Kamniško-Savinjskih Alpah, saj meri kar 557 hektarjev. Zaradi izredno lepega in toplega vremena nas je Velika planina zvabila, da jo začutimo po planinsko in ne turistično.

S parkirišča Pod Ušivcem smo se napotili preko Gojške planine do osrednjega pastirskega dela Veliki stan, kjer je pravo naselje pastirskih bajt z najstarejšo, v kateri je muzej, Preskarjevo bajto.

Suša je sicer naredila svoje, a še vedno se najdejo cvetovi dlakavega sleča, drobni cvetki pomladanskih zaspančkov in še kaj. Zato je bilo zdaj več časa za opazovanje kalov ali pučev, ki samevajo, saj živine ni več. Tudi bajtam je namenjenih več pogledov. Kakšna skladnost z naravo in višino planine (med 1500 in 1600 m)! Ko pa smo pokukali v notranjost nove, ki bo nadomestila staro, smo šele opazili funkcionalnost in sobivanje pastirja in živine.

Še dobro, da je starosta velikoplaninskih pastirjev, arhitekt Vlasto Kopač, leta 1957 preprečil podiranje posameznih bajt in gradnjo velikega skupnega hleva. Njemu in vsem lastnikom gre zahvala, da lahko uživamo v mehkobi in enkratnosti stavb, kakršnih ne najdemo nikjer v Evropi.
Mnoge vrtače lijakastih oblik, kotliči, štrleče skupine skalovja, ki razgibavajo domišljijo, saj eni vidijo v njih velikane, drugi palčke, spake, volkodlake in druge živali, vmes pa mehke gorske trate, ki vsako poletje hranijo tudi do 300 govedi… in bajte (sedem tipov), ki služijo pastirjem in počitnikarjem – to je Velika planina!

Za vsakega planinca pa je največja nagrada, če se lahko razgleduje daleč naokoli, ko se povzpne na vrhove. Z Gradišča (1666 m), najvišje točke Velike planine, je najlepši razgled na vse strani. Imeli smo to srečo, da so bili razgledi božanski, enkratni in nepozabni. Pred nami so se bahavo razkazovali skalnati vrhovi Grintovcev; Milan je imena zašiljenih vrhov kar stresal ko iz rokava prav tja do Raduhe…

Polni planinskih užitkov smo se za kavico ustavili v Domžalskem domu, nato pa hiteli na avtobus, saj so nas z vabilom presenetile tri pohodnice, ki so praznovale skupnih 210 dni. Še mnogo zdravja in skupnih pohodov, drage slavljenke in hvala za lep zaključek pohoda!

Zapis: E. Brelih
Foto: V. Nikolić