sobota, 1.9.2012

Skupina Zimzelenčkov, ki je izrazila željo, da bi tudi v poletnih dneh šla na kak malo daljši pohod, čisto na hitro organiziran, samo da bo pravšnje vreme, kakor je rekla Elica, se je v torek odpravila proti planini Lipanca, na Mrežce (1.965 m), Debeli vrh (1.962 m) in na Viševnik (2.050 m), ker se je naredilo  res idealno vreme za v gore.

Že zgodaj zjutraj smo krenili proti Pokljuki do spominskega obeležja Na rupah, od tam pa krenili proti Blejski koči na planini Lipanca, si privoščili krajši postanek in čaj, potem pa  nadaljevali proti Mrežcam.
Skupina se je razdelila; nekateri so se podali direktno na Mrežce in po grebenu proti Debelemu vrhu, ostali pa pod grebenom proti istemu cilju.

Čudoviti razgledi ob tako čistem obzorju, nebo je bilo brez vsakega oblačka, skratka vidljivost fantastična. Na vrhu Debelega vrha  je sicer malo prostora, toda dovolj za vseh 23, da smo se naužili pogledov globoko v Krmo, proti Brdom,  na strma ostenja Rjavine, Dimnike, sploh pa na našega očaka, na Triglav, ki je bil neposredno pred nami. Čas je bil za prvo malico, prijeten klepet in skupinsko fotografijo, a pogledi na vse strani so bili pomembnejši.

Po ozki potki med ruševjem smo se spustili do planinske poti, ki pelje proti Srenjskemu prevalu in na Viševnik. Pogledi so bili usmerjeni proti prevalu, saj se je bilo spet treba povzpeti na  1959 m. Bilo je že vroče in strmo, a klepet in pravilni tempo sta nas  kmalu pripeljala na  razpotje, kjer  se je skupina spet  razdelila. Dobri hodci, še dovolj »nabrušeni«, so se z Milanom in Sonjo čez Srenjski preval povzpeli na Viševnik, ostali pa so šli  z Elico pod Viševnikovim ostenjem in uživali ob pogledih na izjedene apnenčaste tvorbe  po  Kačjem robu in pogledovali proti vrhu, kdaj se bodo prikazali naši korenjaki, ki so tam zgoraj opravili še »planinski » krst. Tako smo dobili Viševnika in Viševnico.

Ko smo zagledali drug drugega, smo si pomahali in zahojkali v pozdrav. Po krajšem počitku smo se vsaka skupina po svoje odpravili  proti Plesišču in navzdol na  Rudno polje, kjer nas je čakal avtobus.
Prisluhnili smo, da je  vrh Viševnika  ponujal čudovite razglede vse do Grossglocknerja, Krna, Snežnika in vse do Učke, Karavank…

Pri spustu proti Rudnemu polju  smo opazovali, kako prostrana je planota Pokljuka in kako bogata je s smrekovimi gozdovi. Ker je bilo letošnje leto sušno, je v tem času že malo planinskega cvetja, vendar smo se razveselili drobnih belih samoperk, svilničastega svišča, vijoličastih sviščevcev, drobne alpske madronščice,  popkores, proti Debelemu vrhu še zadnjih planik,  obilo zastavnih resastih sviščevcev, nekaj vrst kamnokrečev, rožnordečega dežna in še  drugih.

Nekateri malo bolj utrujeni, nekateri manj ali nič smo zaključili res lep pohod na Rudnem polju, kjer smo se še malo podkrepili v gostišču MU na Goreljku.

Zapisala: Ivanka Sluga
Foto: Sonja Zalar Bizjak, Vinko Sluga, Jožef Miklavčič