torek, 26.3.2013

Narava nas je v letošnji jeseni (prvi sneg je zapadel 30. oktobra 2012), zimi in pomladi obdarovala z bogatimi snežnimi padavinami, ki so pokrile tudi zimzelena drevesa in rastline, a nas, Zimzelene, ne more ugnati.
Nori snežni ponedeljek z burjo in žledom na Sežanskem so nam preprečili načrtovani pohod, a peté so nas že tako srbele, da za nobeno ceno ne bi ostali za zapečkom.

Jutranja telovadba z lopatami v roki nas je ogrela in že smo se zbrali na našem običajnem mestu ter s pesmijo »Prišla bo pomlad« pričakali avtobus. Ravno prav velik je bil, da nas je 28 pohodnikov varno zapeljal v središče Logatca in pomislite, kam najprej, na kavico seveda, ki nam jo je še dodatno posladkala s potratno potico naša slavljenka Mari.

Kmalu smo zapustili Logatec in se po stari cesti podali proti Vrhniki z zavestjo, da bomo od prehoda preko železniške proge dalje pot premagovali z utiranjem gazi. In res je bilo tako, udarna dvojica je rezala belo snežino, najprej nam je bila v pomoč traktorska »špura«, ki je nastala pred novozapadlim snegom in nam je kazala vsaj smer gibanja. Posamezne poseke ali večje jase ob poti pa so pustile vetru prosto pot in tam nam je nasul tudi do pol metra snega, mala malica za naša »udarnika«.

Razigranost skupine je bila na višku, kajti vsak počitek smo izkoristili in to ne samo za čaj ali klepet, ampak tudi za opazovanje zasnežene okolice in tudi kakšnega »angelčka« smo zapustili za seboj v snegu. Svežih sledi živali je bilo neverjetno malo, le enkrat ali dvakrat smo naleteli na srnino sled, marsikdo bi rekel: »Še živali so ostale doma.«, a mi se nismo dali.

Bližali smo se že Logaški jami, ko sta nama naproti prigazila v polni opremi dva predstavnika slovenske vojske, ki sta si v nasprotni smeri pridno nabirala kondicijo, za razliko od nas, ki jo kar redno vzdržujemo.
Po dobrih dveh urah in pol smo bili že na vrhniškem področju, najprej na nadvozu nad avtocesto in kmalu za tem pod Štampetovim mostom.

Še spust v dolino mimo poplavljenega Grogarjevega dola in že smo jo mahnili vsak na svoj dom v prepričanju, da čez štirinajst dni opravimo res prvi pohod s spomladanskimi pogoji.

Besedilo: Milan Jerman
Fotografije: Sonja Zalar Bizjak in Joža Miklavčič