ponedeljek, 18.1.2016

Drugi torek v januarju je bil načrtovan prvi pohod v letu 2016. Toda še v ponedeljek zvečer je lilo ko iz škafa. Kaj bo jutri zjutraj?

Toda jutro nas je razveselilo, saj je obetalo sončen dan. Odpeljali smo se proti Horjulu, se ustavili na kavici in se posladkali s pecivom, ki so ga  prinesli slavljenci. Po megleni horjulski dolini smo se pripeljali v Brezje, od koder smo se odpravili po gozdni poti do Partizanskega doma na Ključu (550 m), ki je bil postavljen v spomin borcem in aktivistom Dolomitskega odreda.
Pot je bila blatna. Še malo vzpona in bili smo na vrhu Ključa (623 m).

Barjani pri Partizanskem domu na Ključu.

Prikazal se je sonček, ki nam je dal mnogo energije. Kako smo se ga razveselili.

Lep gozdnat greben nas je popeljal proti vrhu Ključa

Od tam smo videli cerkvico sv. Urha in hribovje nad Ljubljanskim barjem.
Horjulska dolina je bila v vodi, saj je prejšnje dni močno deževalo.

Predno smo se povzpeli po strmi poti (Frenkov greben) na Koreno, smo pomalicali.

Na travniku pod Slevico se nam je končno odprl razgled.

Vzeli smo si čas za občudovanje …

Ko je strmina popustila, smo prišli na jaso, od koder smo imeli čudovit pogled na Polhograjsko goro sv. Lovrenca, Grmado in drugo hribovje.

… panorame Krimskega pogorja, Ljubljanskega Barja in poplavljene Horjulske doline.

Kmalu smo prispeli na Koreno (729 m), s cerkvico in križem na vrhu. Spet smo se razgledali po bližnji in daljni okolici.

Cilj – cerkev  Sv. Mohorja in Fortunata na Korenu nad Horjulom.

Bili smo veseli, saj smo se naužili toplega sončka, lepih razgledov in
kar je najvažnejše v dobri družbi.

V Horjulu nas je čakal avtobus in nas odpeljal proti domu.

Zapis: Grom Marinka
Slike: Stane Kržmanc, Sonja Zalar Bizjak