sobota, 15.3.2014

Niti slučajno ne v širnemu svetu bolj poznanih, temveč v naših, bližnjih Polhograjskih. Danes je bolj uveljavljeno ime POLHOGRAJSKO HRIBOVJE, včasih so pa rekli POLHOGRAJSKI DOLOMITI  ali POLHOGRAJCI ali celo POGRAJCI. Grmada je verjetno najbolj markantna in razgledna v otočju polhograjskih hribov in gora in tudi najbolj obiskana.

Gostilna »Pri Pratkarju« se ponaša z lepim vhodnim portalom iz lesnobrdskega črnega apnenca

Sestavljena je iz različnih kamenin, kot so škriljavci, peščenjaki, apnenec in dolomit. Grmado  je opisal že Badjura; da njen čudno rogljati greben z navpično odsekano glavo včasih v posebni sončni svetlobi dobi obraz moža z močno brado in dolgim povešenim nosom. Francozom je za časa Ilirskih provinc ta fantomski profil spominjal na njihovega sončnega kralja Ludvika XIV., zato so Grmado imenovali tudi Louis Quatorze.

Na ravnici pod Ravnekom smo se že ozirali po nižjih slemenih in vrhovih Polhograjskega hribovja

Širokolistna lobodika je nekaj posebnega – ima listom podobne kratke poganjke, pravi listi rastejo nad cvetovi

V torek zjutraj smo z avtobusom krenili proti Polhovemu Gradcu do gostilne »Pri Pratkarju«, kjer je eno od številih izhodišč za vzpon na Grmado. Zagrizli smo po cesti v strm breg, ki je bil po nedavnem žledu že počiščen tako, da ni bilo večjih težav. Krajši počitek smo si privoščili pri planinski koči, kjer sta nas Irena in Marija ob rojstnem dnevu počastili z dobrotami. Ob poti smo opazovali posledice ledene ujme, vodnica Sonja pa nas je seznanjala z nekaterimi cvetlicami, ki silijo na plano, saj v deželo nevzdržno  prihaja pomlad.

Pot nas je vodila čez skalnato in grapasto južno pobočje Grmade

Na vrhu smo uživali v čudovitem razgledu na širno Barjansko ravnico, nežno gričevje vse do hribovja in panorame Julijskih Alp s Triglavom, Karavank s Stolom in Kamniško Savinjskih z Grintovcem. Kar z roko pa bi lahko objeli bližnjo Polhograjsko goro – Sv. Lovrenc, poznano po Blagajevem volčinu, ki je bil odkrit leta 1837 na njenih pobočjih. Severni sosed Tošč, ki je malo višji, pa zaradi nerazglednosti ni tako priljubljen.

Vrh Grmade je skalnat in neudoben, da bi se skupina 28 pohodnikov varno razgledala

Malo daljši počitek smo si privoščili v kmečkem turizmu na Gontah, sedlu med Grmado in Toščem ter dolinama Mačkov graben in Ločnica. Po prijetnem kramljanju smo se spustili do vasi Topol, kjer smo posedli v na nas čakajoči avtobus in se polni čudovitih vtisov odpeljali proti domu.

Zato smo se razgledovali in slikali malo pod vrhom Grmade.

Na slemenu nad Gontami je potegnil hladen vzhodnik

V senčnem gozdu na poti proti Topolu je še ležal sneg

Besedilo: Helena Petrič
Fotografije: Andreja Mole in Sonja Zalar Bizjak