torek, 16.6.2015
Nekateri Barjani smo se zelo veselili planiranega pohod na Viševnik, a sta se naša vodiča, Frenk in Sonja, zaradi napovedanih neviht odločila drugače. Odpeljali smo se mimo Bleda, preko vasi Zgornje Gorje do Krnice, od koder smo se peš napotili v Pokljuško sotesko.
Pokljuška luknja je nekdanji jamski rov
Svetloba naravnih oken razsvetljuje obsežen jamski prostor
To je naša največja fosilna soteska, dolga 2 km. Pred desettisočletjem sta v povodju reke Radovne nastali soteska Vintgar pri Blejski Dobravi in na robu pokljuške planote Pokljuška soteska. Vintgar je izdolbla reka Radovna, Pokljuško sotesko pa je izglodal pritok Radovne, potok Ribščica, ko je po njem odtekala voda talečega ledeniškega pokrova na Pokljuki.
Pogled na spodnji vhod od znotraj navzven
Lep prehod v soteski nas je pripeljal na s soncem obsijan »vrtec«
Soteska je prehodna po dnu, ker v njej ni stalnega vodnega toka. Prepadne in ponekod previsne stene oblikujejo tesni in razširitve – »vrtce«. Širina soteske se spreminja, na najožjem delu so stene le dober meter narazen.
Slika za spomin na najlepši kotiček Pokljuške soteske
Galerije kraljeviča Andreja so drzno speljane preko navpične stene
Dostop in prehod skozi njo nam omogočajo v steno vdelane galerije kraljeviča Andreja, zgrajene leta 1930 in nato leta 1982 obnovljene in urejene za obiskovalce. Zanimiva je tudi Pokljuška luknja, kjer je Primož Trubar pridigal, preden je bežal v Nemčijo. Varno zavetje, na stropu v skalovju pa so tri okna in vrata. Soteska je prijetno hladna.
V zadnjem »vrtcu« se je bogato razrasla praprot navadna peruša
Iz temačne soteske smo se povzpeli na sončne travnike Zatrnika
Ob poti smo občudovali zanimivo praprot imenovano navadna peruša, že odcvetel avrikelj, trpežno srebrenko in okroglolistni kamnokreč.
Na poti po soteski smo se izognili vročini in se pustili razvajati z raznimi dobrotami naših treh slavljencev, Sonje, Metke in Toneta. Imeli smo se lepo.
Besedilo: Marko in Milenka Nagode
Fotografije: Sonja Zalar Bizjak