sreda, 25.9.2013
Prijetno je bilo potovati z družbo upokojencev, ki se med seboj poznamo in z vodičko, ki smo jo že skoraj vzeli za svojo; skoraj privilegij od individualnih potovanj ali z različnimi agencijami.
Nočna vožnja proti Slavonskemu Brodu in mejnemu prehodu za Bosno je hitro minevala. Ob reki Bosni smo nadaljevali pot skozi Doboj, Maglaj, Zenico in hitro prišli do Sarajeva, vmes pa spoznavali to državo in njeno zgodovino od časa Turkov, Avstro-Ogrske, do zadnje najbolj nesmiselne vojne, ki je prinesla Bosni toliko gorja in na tisoče mrtvih na vseh treh straneh (Bošnjaki, Srbi, Hrvati). Povsod so še danes vidna vojna grozodejstva, ki so pustila posledice tudi v ljudeh. Najbolj pretresljiv je pogled na množico pokopališč.
Po prihodu v Sarajevo smo se zapeljali krožno po mestu za prvi vtis, nato smo se namestili v hotel. Po krajšem počitku smo si ogledali znameniti tunel, ki so ga skopali pod letališčem Butmir in je oskrboval mesto med vojno. Prisluhnili smo osebnim izpovedim človeka, kako je doživljal vojno in o poteku front čez Sarajevo.
Z lokalno vodičko smo si ogledali še mestne znamenitosti kot so Gazi-Husrevbegova džamija, katedrale, pravoslavna cerkev in Baščaršija. Od granat prizadeto mesto je obnovljeno, ostajajo pa tudi še prave razvaline sredi mesta.
Prenočili smo v Sarajevu, naslednji dan pa je bil namenjen izletu po dolini Neretve do Mostarja. Prečili smo 1000 m visoki Ivanj sedlo in se spustili v neretvanski kanton oziroma v Hercegovino.
Ob vožnji so bili čudoviti pogledi na pokrajino, lepo speljane ceste, 32 km dolgo obalo akumulacijskega jezera na Neretvi, ki odpira možnosti za razvoj turizma.
V Jablanici smo obiskali spominski muzej bitke na Neretvi in porušen most, več časa pa je bilo namenjenega ogledu Mostarja. Vsaka zgodovinska doba je pustila mestu svoj pečat in tako je danes mesto preplet različnih arhitektur. Sarajevska knjižnica je podobna stavba mostarski gimnaziji, ki je ena najlepših v Mostarju. Po ogledu obnovljenega Starega kamnitega mostu, skoka v Neretvo, ogledu Koskima džamije se je prileglo še dobro kosilo in že smo hiteli proti Medžugorju.
Med povratkom proti domu smo naredili smo kratek postanek v tem velikem romarskem kraju. Preko novega mejnega prehoda Bijača, mimo Ljubuškega, skozi Vrgorac smo se priključili na avtocesto za Split in se vračali proti mejnemu prehodu za Vinico pozno ponoči.
Doživeli smo veliko novega in lepega v zadovoljstvo vseh udeležencev.
Zapisala : Ivanka Sluga
Fotografije: Vinko S.