Torek, 8. 4. 2014
Naš dan je tudi drugi torek v mesecu, ko se Zimzeleni odpravljajo na pohode. Take dneve komaj čakamo. To pot smo se odpeljali proti Posavskemu hribovju pod vodstvom naše vedno razpoložene Elice.
Med vožnjo pa smo kmalu začutili potrebo po jutranji kavici, ki se nam je prilegla na postanku v kraju Dolsko. Po kratkem postanku smo z vožnjo nadaljevali v smeri proti kraju Zagorica pri Dolskem, ki leži v zahodnem delu Posavskega hribovja. Ta vas ni lepa samo po legi pod Cicljem, temveč je znana, ker je bil leta 1754 tu rojen velik matematik in fizik Jurij Vega. V njegovi rojstni hiši je urejena spominska soba, pred hišo stoji njegov doprsni kip in top, saj je bil tudi topničarski poveljnik in balistični inovator.
Avtobus smo zapustili v Križevski vasi in pot nadaljevali proti Veliki vasi. Na vrhu hriba pred nami se je v soncu bleščala cerkev sv. Miklavža, katerega pa smo v preteklosti že obiskali.
Za nami je Križevska vas
Naša tokratna pot nas je vodila po Domžalski poti spominov pod Miklavžem do prevala Grmače. Ko smo prišli do vrha tega pobočja, se nam je na enkrat razširilo obzorje na prelepe Kamniško Savinjske Alpe. Pod nami je bila Moravška dolina, od daleč smo videli Limbarsko goro, na katero imamo lepe spomine, saj smo jo videli že od blizu.
Sredi domače vasi našlo svoj zadnji je mir 23 trpečih ljudi…” (P. Levec)
Med pohodom smo naredili tudi kratek postanek pri dveh spomenikih, ki spominjata na padle borce NOV iz leta 1943.
Preval Grmače povezuje Savsko in Moravško dolino. Tu je tudi križišče planinskih poti proti Katariji in sv. Miklavžu ter Murovici in na drugo stran proti GEOS u, ki je geometrijsko središče Slovenije.
Še malo po mehkem travniku in bomo na Uštah
Naš cilj je bil Planinski dom na Uštah, zato smo krenili proti vzhodu, sicer po asfaltu. Kmalu smo zagledali lepo rumeno stavbo, naš tokratni cilj. Zaslužili smo si toplo malico in nekaj časa martinčkanja na pomladanskem soncu na veliki terasi s pogledom na gore in Moravško dolino.
Terasa je ponudila popolne užitke ob pogledu na gore in v dolino
V vedrem razpoloženju in razganjanju od užitkov, ki smo jih bili deležni v prebujajoči zeleni naravi, smo se vračali proti Moravčam po strmi gozdni, a lepo urejeni in že očiščeni potki.
Med potjo smo opazili, da je tudi na tem koncu dežele žled opravil svoje delo. Ko smo prišli v Moravško dolino, smo veselo razpoloženi ugotovili, da smo zopet videli en delček naše lepe Slovenije.
Spust po strmi poti proti Moravčam je bil lahek zaradi zelene mehkobe podrastja in pravkar ozelenelih bukev
Zapis: Dragica Petkovšek
Foto: Joža Miklavčič