četrtek, 12.9.2013
Zimzeleni na dvodnevnem pohodu po Dolini Triglavskih jezer
Vsako leto pohodniška skupina Zimzeleni pri DU Vrhnika načrtuje v poletnem času dvodnevni pohod . Letos smo izbrali Dolino Triglavskih jezer. Le zakaj? Željko Kozinc je nekoč zapisal:
»Smaragdna ogrlica sedmih triglavskih jezer, položena po osem kilometrov dolgi, ledeniško izdolbeni dolini visokogorskega krasa, je svet samote, ki se v soncu smehlja, v megli pa je gluh in neodziven. Sredi visokih gorskih grebenov, skalnih skladov, škrapelj in lašt , si triglavske vode iščejo in dolbejo podzemno ožilje. Kjer so kotanje zasute s kamnitim drobirjem in naplavino, se zbirajo jezerca. Ta se z zelenomodrimi očmi ozirajo nazaj h goram….«
Kar dolgo smo čakali na ustrezno vreme, ne prevroče in stabilno, da bi doživeli ta svet samote v smehljajih. Iz Stare Fužine smo se 3. septembra odpeljali z dvema minibusoma do Planine Blato, od tam pa najprej do slikovite Planine pri jezeru, kjer smo se okrepčali. Nato smo občudovali planino Dedno polje, ki leži v veliki kotanji z izvirom vode in se vzpenjali po tipičnem kraškem svetu proti planini Ovčarija.
S planine Blato se potstrmo požene v hrib
Slovo od Planine pri jezeru
Slikovita planina Dedno polje
Polovička z Milanom na M. Tičarico
Tu smo se razdelili. Milan je popeljal 14 »gamsov in gamsovk« proti mali Tičarici, Sonja pa drugo polovico preko Prodov skozi redek macesnov gozd do Koče pri Triglavskih jezerih. Pot je vseskozi zanimiva, saj se oko ustavlja na pritlikavih macesnih, ki rastejo kar iz škrapelj, na cvetočih košutnikih, panonskem svišču, blazinicah odcvetele velese, modrih zvončicah….Iz skalnih razpok pa kukajo sami čudeži narave, mnogo drobnega rastja, ki se bojuje za preživetje…
Le kdo si je drznil odlomiti vrh panonskega svišča!
Pred nami je bila kar naenkrat Dolina s kočo in Dvojnim jezerom. Oni na mali Tičarici pa so jo imeli globoko pod seboj. »Sanjska lepota! Srečna sem, da mi je bilo dano videti to gorsko lepoto. Nepozabno, čudovito. Je lahko še kaj lepšega?« in podobne izjave so kar vrele iz pohodnikov…
Vratolomni pogled na kočo in jezero
“Gamsi” na vrhu Tičarice
Pri koči smo čakali »gamse«, ki so se čez Štapce vračali z Male Tičarice. »Je kot razgledni balkon, pogled na Dolino jezer je čudovit in novo rožco smo odkrili – triglavsko artičoko,« so pripovedovali navdušeno, ko so se vrnili. Takoj smo prepoznali odcvetelo rapontiko.
Tudi to je alpska velesa
V koči so nas prijazno sprejeli in lahko smo odložili težke nahrbtnike v sobe. Nekaj najbolj radovednih se je sprehodilo še do naslednjega Velikega jezera ali Jezera v Ledvici. Večer je minil v prijetnem klepetu. Oster gorski zrak in rahla utrujenost ter udobne postelje so pripomogle, da smo se hitro pogreznili v prijeten spanec.
Naslednji dan nas je presenetila jutranja megla, ki pa se je hitro dvignila in pozdravilo nas je sonce. Poslovili smo se od Tičaric, Zelnarice, Kopice in Velikega Špičja ter se usmerili proti Komni.
Naslednje jutro pred odhodom proti Komni
Endemit v TNP rožnordeči dežen
Za hip smo se še ustavili nad jezerom, prisluhnili Sonji o nastanku te čudovite doline in skušali s pogledi ujeti še enkrat naravno lepoto, ki jo vsako leto obiskujejo in občudujejo množice pohodnikov.
Dolina je osrednji del Triglavskega narodnega parka, kjer ne smemo ničesar vzeti, utrgati, uničiti in pustiti.
Ozkolistna preobjeda
Nato smo se spuščali in vzpenjali sredi prostranih samot gorskega sveta proti Komni. Spet so nas spremljali pritlikavi in skrivenčeni macesni, kje pa kje zoreče jerebike, drobno alpsko cvetje in pogledi protiTravniku, pa Lanževici in prevalu Vratca. Le kdo bi vedel za vse vršace, ki so se razkazovali v svoji belini.
Planina V kalu je opuščena in zaraščena, vendar nas je spomnila, kako so včasih marljivi Bohinjci vsako ped trave izkoristili, da je živina preživela dolge zime.
»Dom na Komni se že vidi!« je proti Domu pokazal vodnik Milan, toda do tja je bilo še skoraj uro hoda. V Domu na Komni smo se dobro podprli in odpočili, nato smo se po že nam znanih ovinkih varno spustili do Koče pri Savici.
Smehljajoča, prijazna, a tudi grožeča divjina Doline Triglavskih jezer
Na repu dolge kače so za varnost skrbeli Sonja, Jože, Joško, Janez in Frenk. Srečni, zadovoljni, prepolni lepih doživetij in prijetno utrujeni smo se razveselili našega Ivana in njegovega oranžnega busa, s katerim smo se odpeljali proti domu.
Zapis: Elica Brelih
Foto: Joža Miklavčič, Sonja Zalar Bizjak, Vinko Sluga, Milan Jerman